KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065433
ZKP člen 25, 36, 354, 354/2, 371, 371/1, 371/1-6, 443, 443/5. KZ-1 člen 191, 191/1, 296, 296/1.
nasilništvo - nasilje v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - družinska skupnost - opis dejanja v obtožnem predlogu - pravna opredelitev kaznivega dejanja - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - stvarna pristojnost - zavrženje obtožnega predloga - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Glede na določbo drugega odstavka 354. člena ZKP sodišče ni vezano na predloge tožilca glede pravne presoje dejanja, temveč na opis dejanja, oziroma očitek, ki ga predstavlja opisani dogodek oziroma ravnanje obtoženca, kakšno je opisano v obtožnem aktu. To pa pomeni, da se stvarna pristojnost presoja po konkretnem opisu dejanja iz obtožnega akta, in ne po pravni opredelitvi kaznivega dejanja, ki jo je dal tožilec.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče pri presoji vprašanja stvarne pristojnosti izhajalo ne le iz opisa dejanja v obtožnem aktu, temveč tudi iz okoliščin, ki naj bi izhajale iz izvedenega dokaznega postopka. S tem se je spustilo že v dokazno presojo, ki pa je pridržana sodišču šele po izvedenem dokaznem postopku.
Iz opisa dejanja v obtožnem predlogu namreč izhaja zgolj to, da naj bi obdolženec očitano dejanje storil proti mladoletnima hčerama na naslovu njegovega bivališča B. 1, Ljubljana, kar pa ob izostanku očitka, da obdolženec in oškodovanki sestavljajo družinsko skupnost, ne zadošča za konkretizacijo družinske skupnosti kot zakonskega znaka kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Zgolj obstoj posameznega razmerja med osebami, ki jih Zakon o preprečevanju nasilja v družini opredeljuje kot družinske člane, še ne zadošča za opredelitev nasilnih ravnanj enega družinskega člana nad drugim kot kaznivo dejanje po 191. členu KZ-1.
ZSReg člen 4, 4/1, 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1. ZGD-1 člen 398. Uredba o sodnem registru (2007) člen 37.
vpis v sodni register po uradni dolžnosti - vsebina vpisa v sodni register - razveljavitev sklepa skupščine - pravni interes za pritožbo - udeleženec v nepravdnem postopku - možnost izboljšanja pravnega položaja
Registrsko sodišče je moralo v postopku s pritožbo pritožnikov najprej ugotavljati, ali ima nekdo, ki ni subjekt vpisa, pravni interes za vložitev pritožbe v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZSReg. To pa pomeni, da pritožnika ne moreta na noben drug način kot s pritožbo v tem registrskem postopku doseči zase ugodnega pravnega položaja. Z izpodbijanim vpisom bi morale torej biti prizadete njune pravice kot družbenikov v družbi subjekta vpisa.
Očitki, da naj bi obtoženi sodeloval pri ilegalnem spravljanju večjega števila tujcev v evropske države, v sostorilstvu z izurjenimi tihotapci, ko naj bi bilo dejanje vnaprej dobro načrtovano in premišljeno, v pričakovanju zaslužka ter pretnja visoke zaporne kazni so tiste okoliščine, ki tudi po sodbi pritožbenega sodišča utemeljujejo objektivni element obtoženčeve ponovitvene nevarnosti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - obvestilna dolžnost - neupravičen izostanek z dela - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - sprememba prvostopne sodbe
Čeprav se obstoj kršitve presoja v okviru ugotavljanja odpovednega razloga iz prvega odstavka 110. člena ZDR-1, je njeno naravo in težo treba upoštevati tudi pri presoji pogoja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Tako je v zadevi odločilno, da je tožnica neupravičeno izostala z dela daljši čas, za katerega ji ni bil retroaktivno priznan bolniški stalež, pa tega toženi stranki ni sporočila. S tem je kršila najosnovnejšo dolžnost delavca - prihajanje na delo, pa tudi svojo obvestilno dolžnost, tega pa sodišče prve stopnje ni ustrezno upoštevalo.
Tožničino prepričanje, da bo njeni pritožbi zoper odločbo ugodeno (kar je navajala kot razlog za neobveščanje tožene stranke), ne izključuje njene obveznosti, da delodajalca seznani z razlogom svoje odsotnosti oziroma vsaj o nameravanem podaljšanju bolniškega staleža, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa ni bilo ugotovljeno, da bi imela utemeljen razlog, ki bi ji to onemogočal. Tudi njeno subjektivno prepričanje o tem, da zaradi zdravstvenih težav še ni sposobna za delo, ne upravičuje ne njenega izostanka ne opustitve obvestilne dolžnosti.
SPZ člen 217. ZPP člen 190, 190/2, 191, 191/2, 202, 208, 208/1.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - subjektivna sprememba tožbe - sprememba na strani tožeče stranke - soglasje pravdnih strank - novi lastnik nepremičnine - lastnik služečih zemljišč - lastnik gospodujoče nepremičnine - priposestvovanje služnosti - obseg priposestvovane služnosti - priposestvovalna doba - izvrševanje služnosti - pogoji za priposestvovanje stvarne služnosti - izpodbijana sodba brez razlogov o odločilni dejstvih
Subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani ni mogoča, saj je ZPP ne predvideva. Ureja le položaje, ko pride do subjektivnih sprememb na strani tožeče stranke na drug način kot s spremembo tožbe in sicer pri naknadnem sosporništvu (drugi odstavek 191. člena ZPP), pri odtujitvi stvari ali pravice, o kateri teče pravda, ob pogoju, da v to privolita obe stranki (drugi odstavek 190. člena ZPP), pri nadaljevanju postopka po pravnih naslednikih pravne osebe, ki je prenehala (prvi odstavek 208. člena ZPP) in v primeru sosporniške intervencije (202. člen ZPP).
Vpis služnosti v zemljiško knjigo za nastanek služnosti sicer nima konstitutivnega pomena. Si pa priposestvovalec zagotovi svoj pravni položaj proti tretjim šele z vpisom v zemljiško knjigo, sicer ga bremenijo negativne posledice opustitve vpisa. Zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo je zato njegov pravni položaj šibkejši od položaja dobrovernega pridobitelja lastninske pravice na služečem zemljišču, ki zaupa v bremen prosto pridobitev lastninske pravice.
Stvarna služnost se priposestvuje s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju, saj se služnost lahko pridobi z vsebino najobsežnejšega izvrševanja samo, če so glede takšnega načina izpolnjeni vsi pogoji. Za priposestvovanje z zlorabo zaupanja bi namreč šlo, če lastnik služeče nepremičnine včasih dovoli ravnanja, ki pomenijo izvrševanje služnosti, vendar kot znak prijaznosti, in ne z namenom, da se služnost ustanovi.
prosta presoja dokazov - dejansko stanje - trajna invalidnost
Najobsežnejši sklop pritožbene graje se nanaša na zatrjevano zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Tožena stranka slednjo izpodbija z grajo, ki predstavlja njeno lastno oceno, za katero zatrjuje, da temelji na medicinski dokumentaciji tožnika, ki pa jo razlaga sama, kljub temu, da gre za laika na področju medicinske stroke. Prvostopno sodišče je o dejstvih, ki se nanašajo na ugotavljanje stopnje tožnikove invalidnosti, izvedlo temeljit dokazni postopek, v okviru katerega je ravno iz razloga, ker si pravdni stranki medicinsko dokumentacijo tožnika tolmačita različno, določilo izvedenca s področja nevrologije in otorinolaringologije. Imenovana sta pri svojih ocenah o obsegu posledic ter stopnje trajne invalidnosti, v skladu z določbami tabele trajne invalidnosti po nezgodah NE-01/06,3 upoštevala tudi medicinsko dokumentacijo tožnika. Njuni izdelani pisni mnenji z dopolnitvami, vključno z zadnjima v okviru njunega soočenja, predstavljajo podlago za celovito dokazno oceno sodišča, sprejeto na podlagi popolnega in pravilno ugotovljenega dejanskega stanja, kar je prvostopno sodišče nato tudi obrazložilo. Tožena stranka je zato z grajo, da je ocena izvedenke nevrologinje o 20% invalidnosti po poglavju I/3 nesprejemljiva, ker objektivni dokazi (t.j. medicinska dokumentacija) takšne ocene ne dokazujejo, ne more uspešno omajati.
prodaja nepremičnine v stečaju - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pravno relevantni pritožbeni razlogi
Pritožnica ne izpodbija in se ne sklicuje na nobenega od pogojev, navedenih v sedmem odstavku 341. člena ZFPPIPP, ki določa pogoje za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe, kar bi bil lahko predmet pritožbene presoje, pač pa navaja pritožbene razloge, ki so že bili predmet (številnih) drugih pritožb in se nanašajo na domnevno sporno terjatev upnika. S temi pritožbenimi razlogi soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe ne more izpodbiti.
ZPP člen 213, 213/1, 339, 339/2-8. OZ člen 435, 435/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - sprejem ponudbe - kršitev pravice do izjave - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank - pravno neodločilne trditve
Tožena stranka ob obširnih trditvah o razlikah med površinami v ponudbi navedenih oken in balkonskih vrat in površinami dejansko dobavljenih in vgrajenih oken in balkonskih vrat ni podala nobenih trditev o dejanski vrednosti skladno z dogovorom dobavljenih manjših oken in balkonskih vrat, niti ni postavila ustreznega zahtevka, ki bi sodišču ob izkazu utemeljenosti takšnega zahtevka omogočal poseg v dogovorjeno ceno v ponudbi. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče očitati kršitve določil pravdnega postopka, ker se do obširnih trditev o razlikah med površinami ni opredelilo.
domneva umika pritožbe - neplačilo sodne takse za pritožbo - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - pritožba se šteje za umaknjeno
Ker je bila toženka pravilno pozvana k plačilu sodne takse za pritožbeni postopek in le-te v roku ni plačala, je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno štelo za umaknjeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066284
KZ-1 člen 47, 47/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 391, 394, 394/1.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - denarna kazen - zaporna kazen - znižanje kazni - nevarnost za življenje in zdravje - obteževalna okoliščina - koristoljubnost - zakonski znaki
Ko je presojalo ustreznost kazenskih sankcij, izrečenih obdolžencema, pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba zagovornika obdolženega A. A. utemeljeno poudarja, da je sodišče prve stopnje kot obteževalno okoliščino nepravilno upoštevalo dejstvo, da sta obdolženca izvršila kaznivo dejanje iz koristoljubnih nagibov, z namenom pridobiti premoženjsko korist zase. Pa ne zato, ker navedeno ne bi bilo podano, kot trdi pritožba, temveč ker ta okoliščina ne sme biti upoštevana kot obteževalna, saj predstavlja zakonski znak kaznivega dejanja, za katerega sta bila obsojena.
Nezakonito spravljanje tujcev čez državno mejo za plačilo, torej zaradi pridobitve premoženjske koristi, je zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja, zato ga ni mogoče upoštevati kot obteževalno okoliščino, kot je že bilo obrazloženo. Prav tako ni mogoče kot obteževalni okoliščini upoštevati, da sta bila z obravnavanim dejanjem ogrožena zdravje in varnost ljudi, ker gre prav tako za zakonski znak obdolžencema očitanega kaznivega dejanja, in tudi ne, da sta bila ogrožena javni red in mir držav, katerih predpise sta z ravnanjem kršila. Kot obteževalno okoliščino je sodišče prve stopnje nepravilno upoštevalo tudi stopnjo krivde, torej ker sta obdolženca kaznivo dejanje storila naklepno, saj tega kaznivega dejanja z drugo obliko krivde ni mogoče storiti.
ZPP člen 108, 108/5. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72, 72/2.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba
Tožnik kljub pozivu sodišča ni predložil dokončne odločbe niti ni izkazal obstoja razlogov po drugem odstavku 72. člena ZDSS-1. V tem primeru sodišče pravilno ugotavlja, da tožba ni bila popolna in s tem tudi ni bila sposobna za obravnavanje pred sodiščem.
ZPIZ-2 člen 190a, 193, 193/2. ZOZP člen 18. ZPFOPIZ-1 člen 8, 8/2.
tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - regresni zahtevek ZPIZ - obvezno zavarovanje v prometu - škoda, povzročena s prometno nesrečo - obseg odškodnine - specialni zakon - lex posterior derogat legi priori - obrazložitev višine tožbenega zahtevka
Z novelo ZPIZ-2B dodani 190.a člen v zvezi z drugim odstavkom 193. člena (za razliko od ureditve v ZPIZ-2) izrecno razširja odgovornost zavarovalnice iz obveznega zavarovanja AOP v razmerju do ZPIZ v primerjavi z 18. členom ZOZP.
Sporni določili 190.a člena v zvezi s 193. čl. ZPIZ-2B nimata narave splošnosti in sta v razmerju do 18. člena ZOZP enako specialni. Določbe obeh zakonov namreč urejajo isti predmet: temelj in obseg odgovornosti zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja za škodo, ki nastane ZPIZ v posledici prometne nesreče, v kateri so bili poškodovani zavarovanci tožeče stranke. Določba 190.a člena ZPIZ-2B predstavlja podlago za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja iz 18. člena ZOZP.
Tožeča stranka ni izkazala nobene podlage, da stroške, ki jih zahteva od tožene stranke na podlagi določila 190.a in 193. člena ZPIZ-2B, obračuna na podlagi meril in kriterijev iz ZPFOPIZ-1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo opravljenih del - plačilo po dejansko opravljenem delu - dokaz z izvedencem - strokovno vprašanje - nerelevantne pritožbene navedbe
Ker je bilo za toženko predvsem sporno, koliko m³ predstavlja zatrjevana teža izkopanega materiala in količina vreč, prepeljanih na deponijo, je bilo strokovno znanje izvedenca potrebno. Pripomoglo je k temu, da je lahko tožnica svojo trditveno podlago izrazila v merski enoti, ki je bila pogodbeno dogovorjena, torej v m³. Tudi vprašanje faktorja za preračun iz raščenega v razsuto stanje je strokovno vprašanje - sodišče samo ne razpolaga s strokovnim znanjem za preračun količine specifičnih materialov iz raščenega v raztreseno stanje.
ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 76/3, 80, 191, 191/1, 191/1-1. SZ-1 člen 72. ZVEtL-1 člen 4.
skupnost etažnih lastnikov - sposobnost biti stranka - pravna sposobnost - nepravdni postopek - pravdni postopek - sosporništvo
Skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov je po zakonu udeleženec postopkov po ZVEtL-1, vendar ji to samo po sebi ne daje sposobnost biti stranka tudi v pravdnem postopku. Toliko bolj v obravnavnem primeru, ko je tožena stranka edini etažni lastnik.
Sosporništvo predpostavlja obstoj vsaj dveh udeležencev bodisi na strani tožeče bodisi tožene stranke. Pri tem mora biti izpolnjena tudi predpostavka, da ima vsaka od udeleženih oseb sposobnost biti stranka.
odpust obveznosti - začetek stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojno pravno dejanje - neodplačno razpolaganje - razpolaganje s stečajno maso - odpoved dediščini
Darilna pogodba, s katero je stečajni dolžnik sinu podaril več nepremičnin, predstavlja neodplačno razpolaganje v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja, ki ima lastnost izpodbojnega pravnega dejanja, za katerega je bil pravočasno uveljavljen zahtevek za njegovo izpodbijanje. Ker gre za izpodbojno zakonsko domnevo zlorabe pravice do odpusta obveznosti, je bilo na stečajnemu dolžniku, da izpodbije, da so bili z navedenim neodplačnim razpolaganjem upniki oškodovani, ker je posledica darilne pogodbe zmanjšanje čiste vrednosti premoženja zaradi odsvojitve nepremičnin tako, da bodo zaradi tega upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če darilna pogodba ne bi bila sklenjena.
Razpolaganj po začetku stečajnega postopka (dvigi iz transakcijskega računa in odpoved dediščini) stečajni dolžnik ne more opravičiti s sklicevanjem na nevednost, ker je menil, da do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka ni omejen v svoji poslovni sposobnosti.
ZSDP-1 člen 79, 82, 96, 114. URS člen 125, 158. ZUP člen 7.
dodatek za nego otroka
Obravnavana zahteva za priznanje dodatka za nego otroka, na podlagi katere sta bili izdani izpodbijani odločbi, je bila vložena 11. 6. 2021. Zato v skladu s 96. členom ZSDP-1 ni pogojev za priznanje višjega dodatka za nazaj, to je od 1. 9. 2014 do 30. 6. 2021, saj gre za čas pred vložitvijo vloge.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - ponoven predlog za odpust obveznosti
Ugovora upnikov sta imela za posledico sodno presojo obstoja ovire za odpust obveznosti, saj sodišče pri odločanju o začetku postopka za odpust obveznosti ovir glede zlorabe pravice do odpusta iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP ne preverja po uradni dolžnosti. Vendar potem, ko je bil postopek presoje ovir za odpust obveznosti sprožen, se v njem ni preverjal obstoj njunih terjatev, ampak se je presojalo ravnanje stečajne dolžnice v smislu obstoja ovir za odpust obveznosti, ki jih ZFPPIPP določa v 399. členu. Zato ne more biti uspešno sklicevanje pritožnice, da je odpadla ovira za odpust obveznosti potem, ko je bilo v pravdnih in upravnih postopkih ugotovljeno, da terjatvi navedenih dveh upnikov ne obstojita. Ovire za odpust obveznosti v obravnavani zadevi namreč nista predstavljali njuni terjatvi, ampak neodplačno razpolaganje stečajne dolžnice z njenim premoženjem znotraj triletnega obdobja od uvedbe stečajnega postopka.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - cenitev vrednosti nepremičnine - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Drugodolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da izterjuje upnik v dveh ločenih zadevah dve terjatvi, 6.099,18 EUR in 118.476,32 EUR, torej skoraj 125.000,00 EUR. Glede na to, da dolžnik ni izpodbil ugotovljene ocenjene vrednosti nepremičnine, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izterjevana terjatev ni očitno nesorazmerna glede na vrednost nepremičnine.
zavrženje tožbe - prepozna tožba - nepoznavanje prava
Drugostopenjska upravna odločba z dne 20. 9. 2022 je bila tožniku vročena 23. 9. 2022, 30-dnevni rok za vložitev tožbe pa se je iztekel 24. 10. 2022. Ker je tožnik izpodbojno tožbo zoper navedeno odločbo priporočeno na pošto oddal šele 29. 11. 2022, je zagotovo vložena prepozno.
ZPP člen 339, 339/1, 350, 350/2, 443, 443/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - podpis pooblastila
Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti niso dovoljeni pritožbeni razlogi. Ker so pritožbene navedbe usmerjene v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, se pritožbeno sodišče do teh navedb ne opredeljuje.