odškodnina zaradi poplave - nesklepčnost zahtevka - predpostavke krivdne odgovornosti - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje
Z v pritožbi večkrat ponovljenimi trditvami o dogovarjanjih med pravdnima strankama za morebitno mirno rešitev spora tožeča stranka na pravilnost sprejete odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju njenih predlogov ne more vplivati. Morebitna pogajanja in dogovarjanja pravdnih strank tekom postopka za mirno rešitev spora strank ne odvezujejo dolžnosti navajanja dejstev, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlaganja dokazov zanje in to na način in v rokih, določenih z zakonom. Tožeča stranka zato z neutemeljenimi očitki sodišču prve stopnje ne more opravičiti lastne pasivnosti in nezadostne skrbnosti v postopku, ko se kljub obrazloženim opozorilom tožene stranke o pomanjkanju trditvene in dokazne podlage in kljub ponovljenim pozivom sodišča prve stopnje na pozive po več kot šestih letih od vložitve tožbe ni odzvala.
pritožba zoper sklep o dedovanju - domneva o sprejemu dediščine - odpoved dediščini - dedna izjava podana v pritožbenem roku - prepozna dedna izjava
Po določilu prvega odstavka 133. člena ZD se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave, točneje do konca zapuščinskega postopka pred sodiščem prve stopnje, torej do izdaje sklepa o dedovanju. Dedna izjava, ki jo pritožnik poda šele v pritožbi, je po ustaljeni sodni praksi prepozna ter je ni več mogoče upoštevati.
ZPP člen 206, 206/1, 208, 208/2. ZDSS-1 člen 21. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2.
nadaljevanje prekinjenega postopka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - predhodno vprašanje - razrešitev s funkcije
Ni odločilno, ali je razrešitev že začela učinkovati v trenutku podaje odpovedi, temveč ali je v trenutku učinkovanja odpovedi obstajal odpovedni razlog (objektivna nesposobnost za opravljanje funkcije, tj. prenehanje mandata zaradi razrešitve).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Tožnica trpinčenju na delovnem mestu ni bila izpostavljena in tako toženki ni mogoče očitati, da ji ne bi zagotovila varstva v skladu s 47. členom ZDR-1, da bi bil podan razlog iz 8. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1 za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca.
osebni stečaj - stalno prebivališče dolžnika - stalno bivališče v tujini - rubež denarnih sredstev na računu - omejitev izvršbe - postopek z mednarodnim elementom - uporaba prava
Že ob začetku postopka osebnega stečaja je dolžnik živel (in še živi) v Švici, zaposlen je v Švici, imetnik transakcijskega računa pa je pri Banki X. Ltd., vse to pa so okoliščine, iz katerih izhaja, da gre v obravnavanem primeru za stečajni postopek z mednarodnim elementom. Ker se izpodbijani sklep nanaša na sklep o rubežu denarnega dobroimetja dolžnika pri Banki X. Ltd., bo moralo sodišče za pravne posledice postopka zaradi insolventnosti za pravice in obveznosti strank ali udeležencev plačilnega sistema ali finančnega trga skladno s prvim odstavkom 482. člena ZFPPIPP uporabiti pravo države, ki se uporablja za ta plačilni sistem ali finančni trg. Glede omejitev izvršbe ali izvzetja iz izvršbe, ki se opravlja v tujini, pa ZFPPIPP nima posebnih določb. Konkretnih določb o uporabi materialnega prava za izvzetje ali omejitev izvršbe nima niti ZMZPP. Zato je na mestu splošno orientacijsko pravilo iz prvega odstavka 2. člena ZMZPP, po katerem se celo v primeru, da se pravo, na katerega napotujejo določbe tega zakona (toliko bolj v primeru, če takih določb o napotitvi sploh ni) izjemoma ne uporabi, kadar je glede na vse okoliščine primera očitno, da razmerje s tem pravom nima pomembnejše zveze, obstoji pa bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Po oceni pritožbenega sodišča je zato v obravnavanem primeru, ko dolžnik skupaj s svojo družino živi in dela v Švici, navezna okoliščina za uporabo materialnega prava glede izvzetja ali omejitev izvršbe, najtesnejša zveza podana s pravom države, v kateri ima dolžnik stalno prebivališče, to pa je po podatkih spisa v Švici. Če je namen omejitve izvršbe v zagotovitvi dolžnikovega (in njegove družine) eksistenčnega minimuma, je prav, da se ta presoja glede na okoliščine (prihodke, stroške in standard) opravi po pravu države, v kateri dolžnik živi.
BANČNO JAVNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00066116
ZGD-1-UPB3 člen 38.a, 263, 270.a, 281.b.. ZBan-1I člen 164, 166, 167.. ZUKSB člen 2, 2/2.. Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (2013) člen 16, 16/2.
odškodninska odgovornost članov uprave - nasprotje interesov - soglasje nadzornega sveta - vzročna zveza
Pritožniki ne morejo uspeti niti s sklicevanjem na 164. člen v zvezi s 166. in 167. členom takrat veljavnega ZBan-1, saj so ti členi urejali največjo možno izpostavljenost banke proti posameznim osebam v posebnem razmerju z banko. Ne gre torej za specialno določbo v razmerju do 270. a člena ZGD-1, ki ureja vprašanje obvladovanja konflikta interesov.
Drži sicer, da se Uprava mora zanesti na svoje strokovne službe. Vendar bi predlogom služb brez zadržkov lahko sledila kvečjemu v primeru, da iz njihovih poročil ne izhajajo nobena opozorila. V predmetni zadevi je strokovna služba opozarjala na kreditno nesposobnost kreditojemalca pod predpostavko enakega obsega in uspešnosti poslovanja, zato bi Uprava morala pred odločitvijo po potrebi pridobiti dodatne informacije, predvsem pa razpravljati o razlogih za in proti dodelitvi kredita in o tem, kakšno tveganje predstavlja odobritev dodatnega kredita A. d.d. ter kako kredit ustrezno zavarovati.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 291, 291/2. SPZ člen 8, 11, 11/1. ZZK-1 člen 134, 134/1.
nagrada upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - lastninska pravica na nepremičnini - domneva lastninske pravice
Osnovo za izračun nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila predstavlja vrednost premoženja (sredstev), izkazanih v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika, ki jo sestavljajo nepremičnine, pri katerih je stečajni dolžnik v zemljiški knjigi vknjižen kot (so)lastnik.
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka, je podana izključno v 403. členu ZPIZ-2, po katerem je pred uveljavitvijo novele ZPIZ-2J pravico do invalidnine za telesno okvaro bilo mogoče priznati le, če je bila telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V nobenem primeru, tudi če bi bila ugotovljena 100 % telesna okvara zaradi bolezni ali poškodbe izven dela, pravice ni bilo mogoče priznati.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - končanje izvršilnega postopka - predlog za nasprotno izvršbo - utemeljenost predloga
S pravnomočnostjo sklepa, s katerim sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen in sklep o izvršbi razveljavi ter odloči, da bo o zahtevku v nadaljnjem postopku odločalo pristojno sodišče kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, izvršilni postopek zoper dolžnika ne teče več. S tem trenutkom se izvršilni postopek v razmerju do dolžnika, zoper katerega je bil sklep o izvršbi po drugem odstavku 62. člena ZIZ razveljavljen, prevesi v pravdni postopek, ki predstavlja nadaljevanje izvršilnega postopka. Ker je izvršilni postopek izčrpan, o utemeljenosti upnikovega zahtevka pa še ni odločeno, že iz tega razloga ni utemeljen predlog za nasprotno izvršbo.
ZFPPIPP člen 224, 224/1, 294, 294/1, 321, 321/2, 321/3. SPZ člen 8, 11, 11/1. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 134, 134/1.
načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - otvoritveno poročilo - domneva lastninske pravice - stečajna masa
Sodišče določi načrt stečajnega postopka zaradi spremljanja poteka unovčevanja stečajne mase in kot tak mora biti skladen z opisom stečajne mase, ki izhaja iz otvoritvenega poročila.
prenehanje pogodbe o poslovnem sodelovanju - oglasni pano - neupravičena uporaba tuje stvari - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - višina nadomestila (uporabnine) - povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar - vezanost na pravnomočno sodbo sodišča - vmesni ugotovitveni zahtevek - delna sodba - dopolnilna sodba
Na podlagi 198. člena OZ lahko tožeča stranka od tožene stranke zahteva, naj ji nadomesti korist, ki jo ima od uporabe. Toženkina korist je v tem, da je brezplačno uporabljala tujo nepremičnino. Po ustaljeni sodni praksi je uporabnina enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
Tožena stranka v tožbi zatrjevanih dejstev o višini tržne najemnine za najem objektov oglaševanja ni konkretizirano prerekala, na kar je opozorila tožeča stranka na glavni obravnavi, zato se ta dejstva v skladu z 214. členom ZPP štejejo za priznana. Pritožbene navedbe v tej smeri pa so nedovoljene pritožbene novote v smislu 337. člena ZPP, saj pritožnica ne pojasni, da jih ni mogla pravočasno podati brez svoje krivde.
V skladu z ustaljeno sodno prakso je dopolnilna sodba v smislu 325. člena ZPP institut, predviden za odpravo specifične napake (kršitve določbe 310. člena ZPP) v prej izdani sodbi, to je pomotne oziroma nehotene opustitve dolžnosti sodišča odločiti o celotnem zahtevku, ki je bil predmet pravde. Institut dopolnilne sodbe ni namenjen odpravljanju morebitnih napak pri vsebinskem odločanju. Gre za primer, ko je sodišče pri odločanju (s končno sodbo) prezrlo del zahtevka, taka odločitev sodišča pa ni namerna, temveč je posledica napake. V konkretnem primeru pa ni podana takšna situacija, saj je sodišče v (neizpodbijani) točki III. izreka predmetne odločbe sklenilo, da se glede preostalega dela zahtevka obravnava prične znova in se bo obravnaval ločeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065212
KZ-1 člen 134a. ZKP člen 53, 53/2, 147, 147/2, 372, 372/3.
kaznivo dejanje zalezovanja - predlog oškodovanca za pregon - prekršek in kaznivo dejanje - ponovno sojenje o isti zadevi
Zagovornica napačno šteje, da telefonska prijava oškodovanke ne pomeni predloga za pregon, saj je takšno stališče v nasprotju z drugim odstavkom 53. člena ZKP in drugim odstavkom 147. člena ZKP.
V primeru očitka obdolžencu, ki zajema tudi časovno obdobje v mesecu novembru 2019, gre za (bistveno) isto kaznivo ravnanje, za katerega je bil zoper A. A. že pravnomočno zaključen prekrškovni postopek z izrečeno globo.
Zato je sodišče druge stopnje v izreku izpodbijane sodbe, in sicer v tretji vrstici besedo "novembra" nadomestilo z besedo "decembra". Tako prilagojeno časovno obdobje očitanega kaznivega dejanja izpušča očitek, ki je že zajet s pravnomočno odločbo o prekršku, zaradi zmanjšanja količine kriminalne dejavnosti pa je bilo treba ustrezno znižati tudi v pogojni obsodbi določeno zaporno kazen.
ZPIZ-2 člen 129. ZPIZ-1 člen 187, 187/1. ZPIZ člen 202, 202/1, 202/1-1, 202/1-2. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 63, 126. ZDR-77 člen 1, 1-4, 14, 14/2, 213, 214, 215, 216, 217.
pokojninska doba - obstoj delovnega razmerja
Obračunski list nikakor ne izkazuje obstoja delovnega razmerja. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, iz katerih bi izhajalo, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju. Tudi v obračunskem listu je pod šifro 33 omenjeno civilnopravno razmerje, izrecno pa je v pogodbi o delu zapisano, da se prispevek obračuna iz civilnopravnega razmerja. Tožnik tudi ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niti sporno obdobje ni bilo vpisano v delovno knjižico.
Glede na navedeno tožniku ni uspelo dokazati, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju, temveč je opravljal delo na podlagi sklenjene pogodbe o delu in na podlagi te pogodbe so se tudi obračunavali prispevki.
Tožeča stranka navaja, da ima vloženih več tožb zaradi neupravičene uporabe njenih reklamnih panojev. Konkretna tožba se nanaša na plačilo uporabnine 113.400,00 EUR s pripadki. Torej ima tožeča stranka več odprtih terjatev in ta v obravnavanem sporu neprimerno presega dolžni znesek sodne takse. Tožeča stranka si očitno obeta uspeh v pravdi, sicer tožbe ne bi vložila. V primeru uspeha bo lahko poravnala dolžno sodno takso. Zato je v dejanskih okoliščinah te zadeve sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse. Pravilno je tudi odločilo, da se tožeči stranki odloži plačilo sodne takse. Zmotno je le določilo rok odloga.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZZUOPD člen 5.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodkovni cenzus - premoženjsko stanje - denarna socialna pomoč - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - nepremično premoženje - začasni ukrep
Z dnem 10. 9. 2022 je stopil v veljavo ZZUOPD, ki je z namenom omilitve posledic, ki so nastale zaradi podražitve cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone posegel tudi v ureditev pogojev, ki jih ZSVarPre določa za pridobitev denarne socialne pomoči in na katere tudi ZST-1 veže presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks (in s tem tako razširil krog upravičencev). ZZUOPD je tako v 5. členu predvidel spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev, pri ugotavljanju materialnega položaja za vloge za denarno socialno pomoč, vložene v obdobju od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023, posledično torej tudi pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev za taksne obveznosti, nastale v navedenem obdobju.
Ker tožeča stranka ni dokazala svoje trditve, da je bilo med strankama dogovorjeno, da bo tožeča stranka svojo odločitev glede bodisi sprejema odstopa od pogodbe bodisi sprejema dodatnega popusta sporočila po zaključku zimske smučarske sezone, temveč je bilo ugotovljeno, da sta stranki sklenili ustni dogovor o podaljšanju roka dobave in znižanju cene, tožničina odpoved pogodbe z dne 30. 3. 2020 ni povzročila prenehanja pogodbe o nakupu bazena. Ker pogodba še vedno velja, pravice in obveznosti pravdnih strank iz pogodbe o nakupu bazena niso prenehale, ni podlage za vračilo avansa.
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zapisnik vodilo z narekovanjem izpovedanega, pri čemer je v štirideset minut trajajočem zasliševanju nastala približno ena stran in pol zapisnika, višjemu sodišču onemogočilo ustrezen preizkus dejanskega stanja, ni utemeljen.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Četudi Ustavno sodišče v odločbah U-I-512/18-10 in U-I-464/20-7 ni neposredno presojalo zakonskih razlogov za odpust obveznosti, temveč potencialno - odvisno od okoliščin posameznega primera, kot so opredeljene v zgornjem citatu iz 13. točke obrazložitve odločbe U-I-464/20-7 - prestrogo posledico pravnomočne zavrnitve odpusta obveznosti, je po oceni pritožbenega sodišča dosledno, da se iste okoliščine podobno, tj. bolj niansirano in ne po avtomatizmu, presojajo že ob odločanju o ugovoru zoper odpust obveznosti.
skupno pripadajoče zemljišče - splošni skupni del več stavb - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - javne površine - parkirišča - ugovor javnega dobra - dovozna pot - prosti preudarek - izpodbijanje zakonske domneve - dokazno breme - lastninjenje družbenih nepremičnin - pogodba o oddaji stavbnega zemljišča
Materialnopravna merila za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi so določena v prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1. Zakon ne določa nobenega razmerja med kriteriji. Opredeljuje jih enakovredno. Od vsakega posameznega primera je odvisno, na podlagi katerih kriterijev bo sodišče lahko ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča: ob samostojni uporabi kateregakoli kriterija ali v kombinaciji z drugimi kriteriji.
Pravilna ocena sodišča, da so bile dovozne površine in parkirišča, ki so ugotovljena kot (skupna) pripadajoča zemljišča obravnavanih stavb, vselej načrtovana za potrebe obravnavanih stavb in ne kot javne površine, ima oporo v pravilno ocenjenih izvedeniških mnenjih. Z ogledom na kraju samem in z zaslišanjem udeležencev pa se je sodišče zanesljivo prepričalo tudi o dejanski namembnosti in funkcionalni povezanosti obravnavanih zemljišč s stavbami ter o njihovi dejanski pretekli rabi.
izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova - pojem potrošnika - sodna poravnava
V obravnavani zadevi ni sporno, da so dolžniki vložili predmetno tožbo. Prav tako iz notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov, izhaja, da so dolžniki pravni posel v notarskem zapisu sklenili kot potrošniki. S tem so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih ZIZ predpisuje za dovolitev odloga izvršbe.