poziv nazaj na delo - časovne meje pravnomočnosti - pravnomočna odločitev - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - zaposlitev pri drugem delodajalcu
Dejstvo, da se je tožnik po nezakoniti odpovedi zaposlil pri drugem delodajalcu po pogodbah o zaposlitvi za določen čas, nikakor ne more avtomatično pomeniti, da so izpolnjeni pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Zaposlitev tožnika je začasna in z njo si je tožnik zagotavljal sredstva za preživljanje, ki mu jih je toženka nezakonito z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi odvzela. Tožnik se s to zaposlitvijo ni odpovedal reintegraciji k toženki, zato mu sodišče prve stopnje za ta čas pravilno ni priznalo reparacije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka
Tožnica trpinčenju na delovnem mestu ni bila izpostavljena in tako toženki ni mogoče očitati, da ji ne bi zagotovila varstva v skladu s 47. členom ZDR-1, da bi bil podan razlog iz 8. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1 za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca.
Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor.
odškodnina zaradi poplave - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - aktivna stvarna legitimacija - škoda - pomanjkanje tožbenih trditev - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - zavrnitev tožbenega zahtevka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za podaljšanje roka - zahteva za izločitev sodnika
Z v pritožbi večkrat ponovljenimi trditvami o dogovarjanjih med pravdnima strankama za morebitno mirno rešitev spora tožeča stranka na pravilnost sprejete odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju njenih predlogov ne more vplivati. Morebitna pogajanja in dogovarjanja pravdnih strank tekom postopka za mirno rešitev spora strank ne odvezujejo dolžnosti navajanja dejstev, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlaganja dokazov zanje in to na način in v rokih, določenih z zakonom. Tožeča stranka zato z neutemeljenimi očitki sodišču prve stopnje ne more opravičiti lastne pasivnosti in nezadostne skrbnosti v postopku, ko se kljub obrazloženim opozorilom tožene stranke o pomanjkanju trditvene in dokazne podlage in kljub ponovljenim pozivom sodišča prve stopnje na pozive po več kot šestih letih od vložitve tožbe ni odzvala.
stečaj pravne osebe - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - izročitev nepremičnine kupcu - omejeni pritožbeni razlogi - načelo pravnomočnosti odločbe - prekinitev stečajnega postopka - pritožba na ESČP
Pravilnost prodaje in njena skladnost z dražbenimi pravili je bila predmet obravnavanja ob izdaji sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, ki je že pravnomočen. Pravnomočnost daje sodni odločbi trdnost in odpravlja negotovost ter zagotavlja pravno varnost, zaradi česar v razmerja, o katerih je pravnomočno odločeno ni več mogoče posegati.
Izpodbijani sklep o izročitvi nepremičnine kupcu je zadnji od sklepov v postopku prodaje premoženja stečajnega dolžnika (nepremičnine), katerega namen je vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo. Sodišče sklep izda po pravnomočnosti sklepa o prodaji in sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ter po plačilu kupnine. V tej fazi postopka ni več mogoče učinkovito uveljavljati kršitve pravil postopka v fazi prodaje, saj je o tem že pravnomočno odločeno. Pritožbeni razlogi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu so omejeni. Pritožbeno sodišče ugotavlja zgolj, ali je bila kupnina plačana. Sodna praksa je glede obsega preizkusa sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ustaljena.
ZPIZ-2 člen 129. ZPIZ-1 člen 187, 187/1. ZPIZ člen 202, 202/1, 202/1-1, 202/1-2. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 63, 126. ZDR-77 člen 1, 1-4, 14, 14/2, 213, 214, 215, 216, 217.
pokojninska doba - obstoj delovnega razmerja
Obračunski list nikakor ne izkazuje obstoja delovnega razmerja. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, iz katerih bi izhajalo, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju. Tudi v obračunskem listu je pod šifro 33 omenjeno civilnopravno razmerje, izrecno pa je v pogodbi o delu zapisano, da se prispevek obračuna iz civilnopravnega razmerja. Tožnik tudi ni bil vključen v obvezno zavarovanje, niti sporno obdobje ni bilo vpisano v delovno knjižico.
Glede na navedeno tožniku ni uspelo dokazati, da je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju, temveč je opravljal delo na podlagi sklenjene pogodbe o delu in na podlagi te pogodbe so se tudi obračunavali prispevki.
ZG člen 47. ZV-1 člen 22. ZIZ člen 181, 181/7, 192, 192/1. ZKZ člen 25.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - odredba o prodaji na javni dražbi - pravilno vročanje - zakoniti predkupni upravičenec - gozdna zemljišča - vodna zemljišča
Zakonita predkupna pravica gozdnih zemljišč je urejena v ZG, ki v 47. členu ureja predkupno pravico Republike Slovenije, lokalne skupnosti in lastnika zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja, ter določa vlogo upravne enote pri postopku prodaje. Sicer pa se sklicuje na smiselno uporabo določb ZKZ. Tako v ZG kot v ZKZ je pri spoštovanju zakonitih predkupnih pravic poudarjena vloga upravne enote, ki o prodaji gozdnega zemljišča v določenih primerih obvesti zakonitega predkupnega upravičenca, oziroma objavi ponudbo o prodaji na oglasni deski.
Izplačevanje delnega nadomestila je vezano na pričetek dejanskega dela na tistem delu, na katerem ima zavarovanec oziroma delovni invalid glede na ugotovljeno delovno zmožnost priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom. Sodba se tako lahko realizira le za naprej, ne pa za nazaj od dneva priznane invalidnosti, kot to zatrjuje tožnik.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor dolžnika - fikcija vročitve
Za nastop fikcije v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
ZFPPIPP člen 224, 224/1, 294, 294/1, 321, 321/2, 321/3. SPZ člen 8, 11, 11/1. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3, 134, 134/1.
načrt poteka stečajnega postopka - sprememba načrta - otvoritveno poročilo - domneva lastninske pravice - stečajna masa
Sodišče določi načrt stečajnega postopka zaradi spremljanja poteka unovčevanja stečajne mase in kot tak mora biti skladen z opisom stečajne mase, ki izhaja iz otvoritvenega poročila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064981
OZ člen 641, 642, 642/3. ZPP člen 115, 212.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - trditveno in dokazno breme - napake opravljenega dela - pravica do plačila - pravica do kontradiktornosti - preložitev naroka - upravičeni razlogi - odpoved pooblastila za zastopanje - vložitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da delo ni bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla, je bila dolžna prevzeti delo, tožeča stranka pa je upravičena do plačila (641. člen OZ).
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 291, 291/2. SPZ člen 8, 11, 11/1. ZZK-1 člen 134, 134/1.
nagrada upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - lastninska pravica na nepremičnini - domneva lastninske pravice
Osnovo za izračun nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila predstavlja vrednost premoženja (sredstev), izkazanih v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika, ki jo sestavljajo nepremičnine, pri katerih je stečajni dolžnik v zemljiški knjigi vknjižen kot (so)lastnik.
Trditve tožencev, da naj bi bil tožnikov obračun sporen in samovoljen, so ostale na ravni pavšalnosti, zato jih sodišče prve stopnje niti ni moglo preizkusiti. Pritožbena zatrjevanja, da naj bi sodišče prve stopnje ignoriralo navedbe tožencev in da je preprosto sprejelo navedbe tožnika, že iz tega razloga niso utemeljena.
Tožnik je oba obračuna natančno specificiral, obrazložil vsako od postavk ter obenem predložil izpiske iz poslovnih knjig, ki se z obračuni ujemajo. Zaradi tega sodišče prve stopnje ni imelo razlogov, da bi dvomilo v pravilnost teh obračunov in posledično tudi ni pritegnilo v postopek izvedenca finančne stroke. Podalo je ustrezne razloge, zakaj tega dokaza, ki ga je sicer predlagal tožnik, ni izvedlo, in zakaj je sledilo obračunom tožnika.
V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožnik veljavno odstopil od pogodbe šele leta 2017 in tedaj prevzel posest nepremičnin. Navedbe tožencev, da je bilo medsebojno razmerje prekinjeno že leta 2013, so bile implicitno zavrnjene. Poleg tega so bile trditve glede zastaranja navržene, brez ustrezne specifikacije, kdaj točno naj bi začelo to zastaranje teči (omenja se zgolj leto 2013) ter za katere terjatve in kdaj naj bi nastopilo.
ZS člen 109, 109/1. URS člen 22, 57. ZŠtip-1 člen 2, 15, 87, 87/1, 92, 92-2, 97, 99, 99/1, 99/5.
državna štipendija - vračilo prejetih zneskov - dokončanje študija - zamuda roka - starševstvo - materinstvo - sprememba prvostopne sodbe - vezanost na Ustavo in zakon
Kljub temu, da sodna praksa ni formalni pravni vir za razsojo konkretnih zadev, je sodišče prve stopnje izrecno zapisalo, da je kot podlago za odločitev upoštevalo sklep revizijskega sodišča, ne da bi kritično ocenilo razlog za prekoračitev roka za zagovor magistrske naloge.
Pravica do izobraževanja je človekova pravica, zato so vsi posegi vanjo, vključno z zahtevanimi vračili štipendij ob uspešno zaključenem študiju, podvrženi strogemu testu sorazmernosti. Vsakršno drugačno tolmačenje in uporaba ZŠtip-1 samo zaradi nekajdnevne prekoračitve roka za zagovor magistrske naloge, čeprav v konkretnem primeru iz opravičljivega razloga zaradi materinstva, bi pomenila popolno izvotlitev z ustavo zagotovljene pravice do izobraževanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00065621
OZ člen 193. ZFPPIPP člen 261, 261/1, 261/2, 261/4, 486, 486/1, 486/2. ZPP člen 285. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 4, 28.
začetek stečajnega postopka - pobotanje v stečaju - pobotna izjava - učinki pobota - priznavanje odločbe o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti v vseh državah članicah - sekundarni stečajni postopek - nastanek odškodninske terjatve - odgovornost za stvarne napake - stroški odprave napak - neposredna škoda - splošni pogoji FIDIC
Neposredno škodo predstavlja že sama napaka opravljenega posla, ki nastane zaradi nepravilne pogodbene izpolnitve obveznosti. Stališče sodišča prve stopnje, da nastane terjatev iz naslova stroškov za odpravo napake šele s trenutkom, ko so napake dejansko odpravljene, je zato zmotno.
Namen določbe 486. člena ZFPPIPP je v ureditvi posebnega pravila za postopke zaradi insolventnosti z elementom države članice, po katerem odločbe o začetku postopka zaradi insolventnosti države članice v Republiki Sloveniji učinkujejo neposredno. V primeru, ko gre za državo članico, torej poseben postopek priznanja tujega postopka zaradi insolventnosti, ki je urejen v oddelku 8.3. ZFPPIPP, ni potreben. Predmet določbe 486. člena ZFPPIPP pa ni ureditev razmerja med posledicami glavnega in sekundarnega stečajnega postopka.
Za nastop fikcije je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
Vložena izvršba zaradi plačila denarnega zneska ni nujna zadeva v skladu s 83. členom ZS. V primeru vročitve pisanja v nenujni zadevi je položaj stranke varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnega poslovanja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor dolžnika - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - končanje izvršilnega postopka - predlog za nasprotno izvršbo - utemeljenost predloga
S pravnomočnostjo sklepa, s katerim sodišče ugotovi, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazložen in sklep o izvršbi razveljavi ter odloči, da bo o zahtevku v nadaljnjem postopku odločalo pristojno sodišče kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, izvršilni postopek zoper dolžnika ne teče več. S tem trenutkom se izvršilni postopek v razmerju do dolžnika, zoper katerega je bil sklep o izvršbi po drugem odstavku 62. člena ZIZ razveljavljen, prevesi v pravdni postopek, ki predstavlja nadaljevanje izvršilnega postopka. Ker je izvršilni postopek izčrpan, o utemeljenosti upnikovega zahtevka pa še ni odločeno, že iz tega razloga ni utemeljen predlog za nasprotno izvršbo.
Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 3, 3/2, 3/2-2. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-11, 17.
denarna socialna pomoč - minimalni dohodek prosilca
Sodišče je v ponovljenem postopku sprejelo dokazno oceno o tožničini upravičenosti do uveljavljanih pravic do denarne socialne pomoči, upoštevajoč tudi določila Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, kar je ključno. Zaključilo je, da sporna sredstva ne predstavljajo izjeme, določene v 2. alineji 2. odstavka 3. člena Pravilnika. To pomeni, da jih je treba upoštevati pri ugotavljanju minimalnega dohodka tožnice. Po prvotnem spregledu citiranega Pravilnika, se je pri sedaj izpodbijani odločitvi sodišče ustrezno oprlo na odločilna dejstva in jih dokazno ocenilo.