litispendenca - začetek pravde - dejanska podlaga tožbe
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj z dopolnitvijo tožbe tvori tožbo, saj je šele z opredelitvijo dejanske podlage možna identifikacija zahtevka, ki je pogoj za ugotavljanje istovetnosti dveh zahtevkov v smislu litispendence. Dokler namreč tožeča stranka ne opredeli dejanske podlage tožbe – slednjo pa lahko opredeli šele v dopolnitvi tožbe, saj iz predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ne more biti razvidna – zahtevka ni mogoče identificirati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00064673
OZ člen 82, 82/1, 311, 1012. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 20, 20/3, 160, 160/1, 160/1, 160/2, 161, 162, 163, 164, 164/1, 212, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4, 213, 213/1, 213/3. SPZ člen 128, 128/1, 129, 207, 207/1, 208. ZPP člen 351, 351/2, 360, 360/1.
posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - poroštvo - solidarno poroštvo - odstop terjatve v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - zastavna pravica na terjatvi - zastavna pravica (na terjatvah) - ustanovitev zastavne pravice - vrstni red zavarovanja terjatev - začetek postopka prisilne poravnave - pobot - pobotni ugovor - pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave - ločitvena pravica - pravica razpolaganja - zapadlost terjatve - vzajemnost terjatve - navadna terjatev - zavarovana terjatev - vzajemnost medsebojnih terjatev - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij - potrjena prisilna poravnana - razlaga pogodbenega določila - solidarni porok - vnaprejšnja zastavitev bodočih terjatev - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - v pobot uveljavljana terjatev - poroštvena pogodba - uporaba določil in razlaga spornih določil - povratna cesija - globalna fiduciarna cesija - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - pretvorba nedenarnih terjatev v denarne - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava
Začetek postopka prisilne poravnave in potrditev prisilne poravnave vplivata le na navadne terjatve upnikov. Navadne terjatve upnikov v primeru potrditve prisilne poravnave zapadejo v plačilo šele pod pogoji potrjene prisilne poravnave. Na drugi strani pa zavarovane terjatve upnikov z začetkom postopka prisilne poravnave ne zapadejo v plačilo, prav tako ne zapadejo v plačilo s potrditvijo prisilne poravnave. Zavarovane terjatve tako tudi po začetku in potrditvi prisilne poravnave zapadejo v plačilo v skladu z določili temeljnega obligacijskega posla iz katerega izhajajo.
Ko so nastale in še vedno nastajajo terjatve tožeče stranke do družbe C., d. o. o., te najprej za t. i. "juridično sekundo" zastanejo v premoženju tožene stranke nato pa takoj zaživijo učinki fiduciarne cesije in se terjatev avtomatično prenese v premoženjsko sfero družbe F d. o. o. Ko nato pride na vrsto učinkovanje drugega zavarovanja po vrsti (ustanovitev zastavne pravice tožene stranke na bodočih terjatvah) tožeča stranka nima več pravice razpolaganja, saj je bila terjatev že predhodno prenesena v premoženjsko sfero družbe F. d. o. o. Zato na podlagi Pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerjih na terjatvah tožeče stranke do družbe C., d. o. o., ne nastane zastavna pravica tožene stranke. Tožeča stranka namreč ne more na drugega prenesti več pravic kot jih ima sama.
vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - poškodba v pretepu - odgovornost za škodo nastalo v pretepu - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - prekoračen silobran - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - dokazna ocena verodostojnosti prič - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - brazgotine - strah - nasprotna tožba
Že iz opisa kaznivega dejanja iz izreka kazenske sodbe izhaja, da je bil tožnik tisti, ki je toženca prvi udaril s pestjo v obraz in mu povzročil zlom nosnih kosti. Sodišče je jasno in skrbno obrazložilo razloge za ugotovljeno višino soprispevka. Tožnik je fizično silo uporabil prvi, nanjo pa je toženec (prekomerno) odreagiral.
Skladno s 14. členom ZPP je sodišče na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo vezano (zgolj) glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Torej na obseg dejstev, navedenih v izreku kazenske sodbe.
Ljudje na telesne bolečine različno čustveno reagiramo, to pa vseeno ne pomeni, da doživljamo različne jakosti telesnih bolečin v pravnem smislu. Za oceno stopnje pretrpljenih telesnih bolečin se tako uporabljajo objektivni podatki o predpisanih zdravilih.
odškodninsko pravo - delo s povečano nevarnostjo - nevarna dejavnost - delo na višini - lestev - delo na lestvi
Delo na A – lestvi na višini 50 do 60 centimetrov od tal tudi po novejši sodni praksi samo po sebi ne predstavlja dela s povečano stopnjo nevarnosti in ne predstavlja nevarne dejavnosti, ki predstavlja podlago za objektivno odškodninsko odgovornost na podlagi drugega odstavka 131. člena in določb 149. in 150. člena Obligacijskega zakonika (OZ), v kolikor na to meri pritožba.
vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice - pravnomočna sodna odločba - potrdilo o pravnomočnosti sodbe - overjen prepis sodbe - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - stanje zemljiške knjige ob vpisu - sodba sodišča prve stopnje - sodba sodišča druge stopnje - prekinitev postopka - vložitev ustavne pritožbe
ZZK-1 v 4. točki prvega odstavka 142. člena določa, da mora biti na overjenem prepisu odločbe, ki je podlaga za vpis, tudi potrdilo o pravnomočnosti, če zakon določa, da je podlaga za vpis pravnomočna odločba, in se vpis zahteva na podlagi odločbe sodišča. To določbo je treba razlagati skladno z njenim namenom, to je, da je vpis pravic mogoč samo na podlagi pravnomočnih sodb ter ob upoštevanju načela formalnosti. To pa pomeni, da mora že iz listin izhajati, da je sodba pravnomočna. Če je podlaga za vpis samo prvostopenjska sodba, je zato nujno, da vsebuje potrdilo o pravnomočnosti. Če pa je podlaga za vpis sodba višjega sodišča, s katero je bilo odločeno o pritožbi in s katero je bila sodba sodišča prve stopnje v celoti spremenjena (kot je to v predmetni zadevi), pa pravnomočnost izkazuje že sama sodba Višjega sodišča.
odškodnina zaradi poplave - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - aktivna stvarna legitimacija - škoda - pomanjkanje tožbenih trditev - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - zavrnitev tožbenega zahtevka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za podaljšanje roka - zahteva za izločitev sodnika
Z v pritožbi večkrat ponovljenimi trditvami o dogovarjanjih med pravdnima strankama za morebitno mirno rešitev spora tožeča stranka na pravilnost sprejete odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju njenih predlogov ne more vplivati. Morebitna pogajanja in dogovarjanja pravdnih strank tekom postopka za mirno rešitev spora strank ne odvezujejo dolžnosti navajanja dejstev, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlaganja dokazov zanje in to na način in v rokih, določenih z zakonom. Tožeča stranka zato z neutemeljenimi očitki sodišču prve stopnje ne more opravičiti lastne pasivnosti in nezadostne skrbnosti v postopku, ko se kljub obrazloženim opozorilom tožene stranke o pomanjkanju trditvene in dokazne podlage in kljub ponovljenim pozivom sodišča prve stopnje na pozive po več kot šestih letih od vložitve tožbe ni odzvala.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZZUOPD člen 5.
oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodkovni cenzus - premoženjsko stanje - denarna socialna pomoč - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - izključitveni razlog - nepremično premoženje - upoštevanje nepremičnega premoženja - začasni ukrep
Z dnem 10. 9. 2022 je stopil v veljavo ZZUOPD, ki je z namenom omilitve posledic, ki so nastale zaradi podražitve cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone posegel tudi v ureditev pogojev, ki jih ZSVarPre določa za pridobitev denarne socialne pomoči in na katere tudi ZST-1 veže presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks (in s tem tako razširil krog upravičencev). ZZUOPD je tako v 5. členu predvidel spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev, pri ugotavljanju materialnega položaja za vloge za denarno socialno pomoč, vložene v obdobju od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023, posledično torej tudi pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev za taksne obveznosti, nastale v navedenem obdobju.
zamuda roka - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiva zamuda - nesklepčnost predloga - nedovoljene pritožbene novote - predlog za izločitev sodnika
Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je ravno opravičljiva strankina zamuda naroka ali roka. Toženec je navedel le to, da je daljši čas bival v tujini, ne da bi pri tem konkretiziral obdobje odsotnosti ter druge, v zvezi s tem povezane okoliščine. Taka trditev pa, tudi če bi se izkazala za resnično, ne zadošča za sklep o opravičljivi zamudi.
Na podlagi 72. člena ZPP lahko tudi stranka zahteva izločitev sodnika, vendar mora to storiti najkasneje do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe.
ZG člen 47. ZV-1 člen 22. ZIZ člen 181, 181/7, 192, 192/1. ZKZ člen 25.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - odredba o prodaji na javni dražbi - pravilno vročanje - zakoniti predkupni upravičenec - gozdna zemljišča - vodna zemljišča
Zakonita predkupna pravica gozdnih zemljišč je urejena v ZG, ki v 47. členu ureja predkupno pravico Republike Slovenije, lokalne skupnosti in lastnika zemljišča, ki meji na gozd, ki se prodaja, ter določa vlogo upravne enote pri postopku prodaje. Sicer pa se sklicuje na smiselno uporabo določb ZKZ. Tako v ZG kot v ZKZ je pri spoštovanju zakonitih predkupnih pravic poudarjena vloga upravne enote, ki o prodaji gozdnega zemljišča v določenih primerih obvesti zakonitega predkupnega upravičenca, oziroma objavi ponudbo o prodaji na oglasni deski.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - zavrženje pritožbe - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - naknadno plačilo sodne takse - pravica do vrnitve sodne takse
Toženec za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi taksne oprostitve glede na naknadno plačilo sodne takse nima (več) pravnega interesa. Morebitna ugoditev pritožbi namreč ne bi pomenila izboljšanja njegovega pravnega položaja, saj toženec skladno s prvim odstavkom 36. člena ZST-1 nima pravice do vrnitve že plačane takse.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - posebno premoženje - spor o obsegu skupnega premoženja - vlaganja v nepremičnino - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Ker je tožnica neposrednemu zaslišanju preostalih prič pred sodiščem prve stopnje nasprotovala, pri čemer ni podala nobenega predloga za drugačen način izvedbe tega dokaza (npr. predložitev pisnih izjav prič), je sodišče prve stopnje dokazni predlog z zaslišanjem prič utemeljeno zavrnilo.
V obdobju od 1997 do 1999 zunajzakonska skupnost pravdnih strank ni obstajala. Toženka za to obdobje ni uspela dokazati vseh treh pogojev za obstoj zunajzakonske skupnosti: 1) obstoj življenjske skupnosti, ki je po vsebini enaka zakonski skupnosti, 2) notornost skupnosti in 3) notranje čustveno razmerje med partnerjema.
Zunajzakonska skupnost med pravdnima strankam je obstajala od leta 1999 oziroma prve polovice leta 2000 do 5. 1. 2018. Ker je bila hiša na toženčevi parceli zgrajena že pred letom 1999, nakupi opreme in pohištva ter tožničini denarni vložki v nepremičnino pa niso privedli do nastanka tožničine (so)lastninske pravice na njej, hiša ne spada v skupno premoženje pravdnih strank.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12a, 12a/1, 12a/2, 12a/3. ZSVarPre člen 8, 27, 27/1. ZZUOPD člen 5.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dohodkovni cenzus - premoženjsko stanje - denarna socialna pomoč - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - nepremično premoženje - začasni ukrep
Z dnem 10. 9. 2022 je stopil v veljavo ZZUOPD, ki je z namenom omilitve posledic, ki so nastale zaradi podražitve cen energentov in cen življenjskih potrebščin v času ogrevalne sezone posegel tudi v ureditev pogojev, ki jih ZSVarPre določa za pridobitev denarne socialne pomoči in na katere tudi ZST-1 veže presojo izpolnjevanja pogojev za oprostitev plačila sodnih taks (in s tem tako razširil krog upravičencev). ZZUOPD je tako v 5. členu predvidel spregled premoženja, razen prihrankov in vrednostnih papirjev, pri ugotavljanju materialnega položaja za vloge za denarno socialno pomoč, vložene v obdobju od 1. oktobra 2022 do 28. februarja 2023, posledično torej tudi pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca za taksno oprostitev za taksne obveznosti, nastale v navedenem obdobju.
Ker tožeča stranka ni dokazala svoje trditve, da je bilo med strankama dogovorjeno, da bo tožeča stranka svojo odločitev glede bodisi sprejema odstopa od pogodbe bodisi sprejema dodatnega popusta sporočila po zaključku zimske smučarske sezone, temveč je bilo ugotovljeno, da sta stranki sklenili ustni dogovor o podaljšanju roka dobave in znižanju cene, tožničina odpoved pogodbe z dne 30. 3. 2020 ni povzročila prenehanja pogodbe o nakupu bazena. Ker pogodba še vedno velja, pravice in obveznosti pravdnih strank iz pogodbe o nakupu bazena niso prenehale, ni podlage za vračilo avansa.
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zapisnik vodilo z narekovanjem izpovedanega, pri čemer je v štirideset minut trajajočem zasliševanju nastala približno ena stran in pol zapisnika, višjemu sodišču onemogočilo ustrezen preizkus dejanskega stanja, ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065212
KZ-1 člen 134a. ZKP člen 53, 53/2, 147, 147/2, 372, 372/3.
kaznivo dejanje zalezovanja - predlog oškodovanca za pregon - prekršek in kaznivo dejanje - ponovno sojenje o isti zadevi
Zagovornica napačno šteje, da telefonska prijava oškodovanke ne pomeni predloga za pregon, saj je takšno stališče v nasprotju z drugim odstavkom 53. člena ZKP in drugim odstavkom 147. člena ZKP.
V primeru očitka obdolžencu, ki zajema tudi časovno obdobje v mesecu novembru 2019, gre za (bistveno) isto kaznivo ravnanje, za katerega je bil zoper A. A. že pravnomočno zaključen prekrškovni postopek z izrečeno globo.
Zato je sodišče druge stopnje v izreku izpodbijane sodbe, in sicer v tretji vrstici besedo "novembra" nadomestilo z besedo "decembra". Tako prilagojeno časovno obdobje očitanega kaznivega dejanja izpušča očitek, ki je že zajet s pravnomočno odločbo o prekršku, zaradi zmanjšanja količine kriminalne dejavnosti pa je bilo treba ustrezno znižati tudi v pogojni obsodbi določeno zaporno kazen.
Tožeča stranka navaja, da ima vloženih več tožb zaradi neupravičene uporabe njenih reklamnih panojev. Konkretna tožba se nanaša na plačilo uporabnine 113.400,00 EUR s pripadki. Torej ima tožeča stranka več odprtih terjatev in ta v obravnavanem sporu neprimerno presega dolžni znesek sodne takse. Tožeča stranka si očitno obeta uspeh v pravdi, sicer tožbe ne bi vložila. V primeru uspeha bo lahko poravnala dolžno sodno takso. Zato je v dejanskih okoliščinah te zadeve sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse. Pravilno je tudi odločilo, da se tožeči stranki odloži plačilo sodne takse. Zmotno je le določilo rok odloga.
Zgolj posplošeno sklicevanje, da bi moralo sodišče prve stopnje predlagani osebi zaslišati glede zgoraj navedenih dejstev, brez pojasnila konkretno katero pravno odločilno dejstvo oziroma vsebino dogovora, kritja, zavarovalne vsote, skrbnosti strank oziroma tožničinega zakonitega zastopnika pri sklepanju pogodbe št. 1, tožničine odgovornosti ter stanja in videza aparata bi predlagani osebi lahko potrdili, ne zadostuje.
Ni bilo sporno, da je bil aparat za izdelavo sladoleda ob najdbi poškodovan. V takem primeru določila splošnih pogojev določajo, da se škoda, ki jo krije zavarovanje, obračuna po stroških popravila in materiala. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo (le), koliko znašajo stroški popravila aparata za izdelavo sladoleda. Tožnica pa na podlagi zavarovalnih polic ni upravičena tudi do povračila škode zaradi manjvrednosti (popravljene) stvari.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor dolžnika - fikcija vročitve
Za nastop fikcije v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 142. člena ZPP je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 3, 3/2, 3/2-2. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-11, 17.
denarna socialna pomoč - minimalni dohodek prosilca
Sodišče je v ponovljenem postopku sprejelo dokazno oceno o tožničini upravičenosti do uveljavljanih pravic do denarne socialne pomoči, upoštevajoč tudi določila Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, kar je ključno. Zaključilo je, da sporna sredstva ne predstavljajo izjeme, določene v 2. alineji 2. odstavka 3. člena Pravilnika. To pomeni, da jih je treba upoštevati pri ugotavljanju minimalnega dohodka tožnice. Po prvotnem spregledu citiranega Pravilnika, se je pri sedaj izpodbijani odločitvi sodišče ustrezno oprlo na odločilna dejstva in jih dokazno ocenilo.
Za nastop fikcije je odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
Vložena izvršba zaradi plačila denarnega zneska ni nujna zadeva v skladu s 83. členom ZS. V primeru vročitve pisanja v nenujni zadevi je položaj stranke varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnega poslovanja.