nakup in prodaja nepremičnin - pogodba o prodaji na kredit - višina pogodbene obveznosti - prispevek h kupnini za stanovanje - vsebina dogovora - solastniški delež na nepremičnini - višina deleža - prosto urejanje obligacijskih razmerij - delitev na enake dele
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo med pravdnima strankama že pred podpisom prodajne pogodbe dogovorjeno, da njuna denarna prispevka h kupnini za navedene nepremičnine ne bosta enaka (ali je bil s tem tožnici in tožencu odobren najvišji možni kredit ni pomembno), kljub temu pa bosta na teh nepremičninah pridobili enaka solastninska deleža. Res to neposredno ne izhaja iz določb pisne prodajne pogodbe, kjer je določeno solidarno plačilo in bi v takšnem primeru v primeru odsotnosti drugačnega dogovora padel na vsakega udeleženca enak del obveznosti plačila kupnine (405. člen OZ), vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi vseh okoliščin primera pravilno ugotovilo, da je bil med pravdnima strankama sklenjen drugačen dogovor o njunih prispevkih h kupnini.
ZPIZ-2 člen 193, 193/5. ZPP člen 150, 150/1, 150/2.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - pravica do vpogleda v spis - oseba, ki ni stranka v postopku - upravičenje Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - korist upravičenca - druga pravna podlaga
Razlog, da je bilo v predmetnem gospodarskem sporu izvedenih že več dokazov, ki jih predlagatelj potrebuje zaradi razjasnitve dejanskega stanja v zvezi z istim škodnim dogodkom, tj. delovno nezgodo, ne ustreza pojmu upravičene koristi v smislu navedenega zakonskega določila.
Pregledovanje in prepisovanje spisov ter spremljanje poteka pravdnega postopka je urejeno v 150. členu ZPP. ZPIZ-2 v tem pogledu predlagatelju vpogleda ne more dati več pravic,
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065501
ZPP člen 182a. DZ člen 69. SPZ člen 72, 72/2.
stopničasta tožba - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - dokazna stiska - trditvena stiska - pridobitev podatkov - posebno in skupno premoženje - podjetniško premoženje - upravljanje skupnega premoženja
Sodne prakse glede stopničaste tožbe je zaenkrat še malo, vendar tudi ta potrjuje, da je tovrstna tožba dopustna v primeru, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da ne more konkretizirano opredeliti zahtevka.
V primeru, da je podjetniško premoženje del skupnega premoženja zakoncev, drugemu zakoncu ni mogoče odreči soupravičenja do upravljanja tega premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00065067
DZ člen 69. ZPP člen 182, 182a.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja - podjetniško premoženje - stopničasta tožba - osnovna sredstva - seznam - edicijska dolžnost stranke
Sodne prakse glede stopničaste tožbe je zaenkrat še malo, vendar tudi ta potrjuje, da je tovrstna tožba dopustna v primeru, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da ne more konkretizirano opredeliti zahtevka. Tožnica trdi, da je toženec v okviru svojega podjetja (s. p.) tekom trajanja njune zakonske skupnosti ustvaril določeno premoženje. Ker je bil nosilec podjetja on sam, tožnica s podatki in listinami o tem premoženju oziroma z njim povezanimi posli ne razpolaga. Brez teh podatkov in dokazil ne more ustrezno opredeliti dejstev in posledično tudi ne oblikovati tožbenega zahtevka - ne more vložiti tožbe, ki bi bila sposobna za obravnavo, saj tožbenega zahtevka ne more določno opredeliti (podjetniško premoženje ni ločeno od osebnega premoženja, zato mora biti v tožbi določno in posamično opredeljeno). Toženčev ugovor, da bi potrebne podatke lahko pridobila preko AJPES, ni utemeljen, saj je podatke, ki so v registru dostopni, že priložila tožbi. V njih so navedene vrste sredstev in obveznosti ter za posamezno skupino njihova višina, niso pa ta sredstva in obveznosti določno opredeljena.
Tudi v okoliščinah, ki jih zatrjuje tožnica, je treba nuditi sodno varstvo. Če je z delom skupnega premoženja upravljal toženec, ima tožnica (najkasneje) ob zaključku njune skupnosti pravico zahtevati, da ji položi račun.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 49, 49/3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2021) člen 18.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - nagrada za izvedensko mnenje - materialni stroški, povezani z izdelavo izvedenskega mnenja - pravica do povrnitve stroškov
Pritožnik utemeljeno navaja, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da izvedencu poleg stroška za izdelavo mnenja ne pripada tudi dodatni strošek za izdelavo elaborata, ker je bila tudi to naloga izvedenca po sklepu z dne 26. 7. 2022. Nagrado za izvedensko mnenje namreč predstavlja zgolj plačilo za neposredno izdelavo samega izvida in mnenja. Kot utemeljeno opozarja pritožnik, gre v tem primeru za skico, ki jo je v postopku izdelal izvedenec, elaborat pa za izvedbo potrebuje geodetska uprava (čeprav je sodišče izvedencu naložilo tudi izdelavo elaborata). Nagrada se nanaša na izdelavo samega izvida in mnenja. Analize, meritve, preiskave in druga opravila pa predstavljajo materialne stroške v skladu z 49. členom Pravilnika.
odločitev o stroških postopka - obrazložena vloga - sprememba sklepa
Tožnik je s pripravljalno vlogo zgolj prerekal navedbe tožene stranke, ki jih je ta podala v odgovoru na tožbo, v nadaljevanju pa se je skliceval in tudi ponovno prepisal vsebino tožbe oziroma njenega popravka.
Ob upoštevanju 155. člena ZPP in 2. točke tar. št. 16 Odvetniške tarife navedene vloge ni mogoče šteti za obrazloženo vlogo podano med postopkom.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZPP-E člen 125, 125/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - več škodnih dogodkov - odmera odškodnine za več škodnih dogodkov skupaj - neobrazložena odločba - razlogi za razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni pouk - novela ZPP-E
Sodišče ni obravnavalo del preostalega dela zahtevka iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo iz drugega škodnega dogodka.
Sodba sodišča prve stopnje o tem nima razlogov, kar pritožba tudi graja. Gre za takšno kršitev, ki jo pritožbeno sodišče ne more odpraviti, saj bi moralo prvič ugotavljati ali je z zneskom 40.000,00 EUR odškodnina za to nepremoženjsko škodo ustrezna oziroma bi bilo treba odgovoriti na vprašanje, ali je treba tožnici prisoditi še višjo odškodnino iz tega naslova iz razveljavljenega dela tožbenega zahtevka.
nakup in prodaja nepremičnin - sklenitev prodajne pogodbe - plačilo kupnine - denarna sredstva - obstoj terjatve - terjatev do zapustnika - okoliščine konkretnega primera - nedopustne pritožbene novote - pripoznava dolga - obstoj dolga - pravni naslov - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je povsem zadosti obrazložilo razloge zaradi katerih je štelo, da tožnik sam ni imel sredstev za plačilo kupnine nepremičnine.
Pripoznava dolga ne pomeni nujno tega, da dolg obstoji. Pripoznava dolga je pomembna zaradi pretrganja zastaranja (prvi odstavek 364. člena OZ), zaradi svoje akcesorne narave pa ne ustvari samostojnega pravnega naslova vtoževanemu plačilu. Ker je dokazni postopek pokazal, da dolg A. A. do tožnika ni obstajal, izjava o pripoznavi dolga ne ustvarja nobene posledice.
Pritrditi je pritožbenim navedbam, da do zastaranja ni prišlo zaradi ravnanja oškodovanca kot tožilca oziroma njegovega pooblaščenca, zaradi česar je utemeljena uporaba drugega odstavka 96. člena ZKP, po katerem v takem primeru obremenjujejo stroški oškodovanca kot tožilca in njegovega pooblaščenca proračun.
odločitev o stroških postopka - stroški odvetniških storitev - brezplačna pravna pomoč
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pri odmeri in priznanju stroškov ni upoštevalo petega odstavka 17. člena ZOdv, v katerem je določeno, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - presoja dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Sklicevanje na zgrešeno presojo izpovedi zaslišane toženke ter tožničinih prič v tem postopku predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog.
V zvezi z napako na senzorju višje sodišče odgovarja le še na pritožbeni očitek, da bi, v kolikor je tožnica napako odkrila, na podlagi določil Obligacijskega zakonika (OZ) o tem morala obvestiti toženca in od njega terjati navodila, ali naj napako odpravi. Očitek o zmotni uporabi OZ ni utemeljen zato, ker iz dejanske podlage izpodbijane sodbe izhaja, da je bil tožničin delovni nalog podpisan tudi s strani toženkinega voznika. Pritožbeno neizpodbojna dejanska ugotovitev, da je bila z delovnim nalogom odprava napake, ki se na senzor nanaša, izrecno naročena, zato uporabo določb OZ, na katere se pritožnica sklicuje, izključuje.
ZKP člen 4, 4/1, 4/4, 8, 8/1, 8/7, 18, 83, 83/2, 236, 253. URS člen 22, 29.
pravica do uporabe svojega jezika - sodni tolmač - pravica do zagovornika - zaslišanje priče - zaslišanje obdolženca - privilegirana priča
Da tolmačka neposredno ob odvzemu prostosti ni mogla biti navzoča, kar problematizira pritožba, je ob opisanem poteku dogajanja povsem logično, zato so si policisti upravičeno pomagali s kartončkom prevoda pravic ter nato še s posebno brošuro, prevajalka pa je bila na samem kraju navzoča takoj, ko je bilo to mogoče.
prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - odpoved dedovanju - manj verjetna pravica dediča
Ker je med dediči sporno, da se je eden izmed dedičev odpovedal dedovanju po zapustnici v dogovoru z zapustnico, je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo postopek po 5. točki 210. člena ZD.
ZZVZZ člen 44b. Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (2010) člen 12. OZ člen 190.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - nujnost posega - čakalna doba - neupravičena obogatitev
Da bi tožnica poseg v tujini opravila zato, ker naj bi bile v Sloveniji prekoračene najdaljše dopustne oziroma razumne čakalne dobe, ni izkazano. Tožnici posledično ni bila odvzeta pravica do zdravstvenega varstva. Za operativni poseg na hrbtenici v tujini se je odločila sama in to ne zaradi preseženih čakalnih dob. Dejanski stan iz 44.b člena ZZVZZ ni podan in ni utemeljen zahtevek na vračilo sredstev zdravstvenih storitev.
izločitev zapisnika o obvestilih in izpovedbah - priča - osumljenec
V sicer pravilnem hipotetičnem razglabljanju, zakaj v okviru opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj B. B. ni mogel prejeti pravnega pouka kot obdolženi po 227. členu ZKP, pritožba namreč povsem prezre zapovedano specifičnost procesne situacije, ko je treba (le) v primeru, če je nekdo zaslišan kot priča, pozneje pa v istem postopku o istih dejstvih zaslišan kot obdolženi, zapisnik o njegovem zaslišanju kot priče, iz spisa izločiti.
Na ravni utemeljenega suma izkazan skupek obdolženčevih ravnanj, ko naj bi ta oškodovanki omejeval svobodo, jo nadziral, ji grozil ter na koncu nad njo uporabil tudi fizično silo in jo poškodoval, pomenijo napad na oškodovankino telesno, duševno celovitost in na njeno dostojanstvo, ko naj bi oškodovanka postala objekt izvajanja nasilja, predstavlja povsem določno konkretizacijo zakonskega znaka spravljanja v podrejen položaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00068921
ZZZDR člen 12. DZ člen 4. ZPP člen 8, 181, 181/3, 236a, 339, 339/2, 339/2-14.
ugotovitev obstoja dedne pravice - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotavljanje obstoja izvenzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - elementi zunajzakonske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - volja živeti v izvenzakonski skupnosti - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - trajanje življenjske skupnosti - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - prekoračitev trditvene podlage - trditveno in dokazno breme - dokazno breme o izpolnjevanju pogojev - dokazi in dokazna ocena - notornost zveze - dokaz z zaslišanjem prič - dokazna ocena izpovedbe prič - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pisna izjava priče - utemeljitev dokaznega predloga - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - razlogi sodbe niso nejasni in med seboj v nasprotju
Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je zavrglo vmesni ugotovitveni zahtevek na ugotovitev zunajzakonske zveze. Obstoja le-te namreč ni mogoče uveljavljati niti s samostojnim tožbenim zahtevkom niti z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom, ampak se to vprašanje presoja le kot predhodno vprašanje.
Sodišče prve stopnje je v 51. točki obrazložitve pojasnilo, da je bila med tožnikom in A. A. življenjska skupnost, sam njen obstoj pa je konkretiziralo oz. pojasnilo v 55. točki obrazložitve, ko je ugotovilo, da je skupnost prvotno trajala od 7. 4. 2015 do 29. 8. 2016 (ko je razpadla – 56. točka obrazložitve), nato pa se je 26. 5. 2017 ponovno vzpostavila in trajala do A. A. smrti (58. točka obrazložitve), za skupno trajanje življenjske skupnosti med tožnikom in A. A. v trajanju 1 leto in (dobre) 4 mesece pa je ugotovilo, da ni mogoče šteti za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost. V takšnem zapisu pritožbeno sodišče ne vidi nejasnosti ali pomanjkljivosti, zaradi katerih sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti.
Toženki sta ves čas postopka zatrjevali, da med tožnikom in A. A. sploh ni bilo življenjske skupnosti. Zato ni mogoče zaključiti, da bi sodišče s tem, ko je ugotovilo, da je življenjska skupnost prenehala, odločalo preko dejanskih trditev toženk: onidve sta trdili, da življenjska skupnost sploh ni obstajala, sodišče pa je ugotovilo, da je del obdobja obstajala, vmes pa je bila prekinjena oz. ni obstajala.
Prav ima pritožba, ki opozarja, da je treba pogoj dalj časa trajajoče življenjske skupnosti ugotavljati v vsakem konkretnem primeru, upoštevaje vse okoliščine in intenzivnost odnosa. In ravno ob presoji konkretnega primera in konkretnih okoliščin je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zveza med tožnikom in A. A. takšnega pogoja ni izpolnjevala.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065109
ZKP člen 491, 491/2, 496. KZ-1 člen 70.a.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - podaljšanje varnostnega ukrepa - čas trajanja ukrepa - namen varnostnih ukrepov - navzočnost na naroku - psihiatrično izvedensko mnenje
Pritožnika v pritožbeni graji ne upoštevata, da sodišče ob izreku obravnavanega varnostnega ukrepa časa trajanja v odločbi ne določi zato, ker je njegova dolžina odvisna od uspešnosti medicinsko-terapevtske obravnave storilca, kot tudi ne, da je podaljšanje možno (tudi) zaradi osebne zaščite in varstva obravnavanega storilca in ne le zaradi potrebnega nadaljevanja njegovega zdravljenja. Ni namreč naloga Enote za forenzično psihiatrijo zgolj obvezno psihiatrično zdravljenje storilca, ki je izvršil protipravno dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, temveč je njena naloga tudi njegovo varstvo. Pritožbeno izpostavljanje precejšnjega dvoma v pošteno sojenje, ali so bile prekršene določbe o vštevanju pripora in prestane kazni, je zatorej odvečno in predvsem neutemeljeno.
Na podlagi teže očitanega kaznivega dejanja, načina izvršitve, številnih drugih izpostavljenih obremenilnih okoliščin, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da pripor predstavlja sorazmeren poseg v obtoženčevo osebno svobodo, kar vse je ustrezno obrazložilo tudi z vidika trajanja pripora.