CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00065316
URS člen 33, 67. SPZ člen 99, 100. SZ-1 člen 5, 5/2, 15, 15/1, 15/2. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4, 165, 165/2, 286, 286/3, 313, 313/1, 313/2, 337, 337/1, 347, 347/1.
varstvo lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - negatorna tožba (opustitvena tožba) - tehtanje pravic v koliziji - poseg v skupni del stavbe - posamezni del stavbe - sprememba zunanjega videza stavbe - odstranitev zasteklenih površin - zimski vrt - soglasje etažnih lastnikov - gradbeno dovoljenje - prekluzija - odločanje na podlagi pisnih dokazov - pravica do izjave - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - pravica do spoštovanja doma - pravica do zasebne lastnine
Ohranjanje zunanjega videza je zakonsko varovana vrednota, ki pa ne sme postati orodje v rokah etažnih lastnikov, s pomočjo katerega se lahko posameznemu etažnemu lastniku onemogoči vsakršno izvrševanje lastninske pravice. Del ocene, ali gre za protipraven poseg, ki utemeljuje varstvo z negatorno tožbo, mora biti zato tudi vprašanje, ali je fizično obsežen poseg, ki spreminja videz stavbe, estetsko (ne)usklajen s stavbo. Relevantna sprememba zunanjega videza v smislu prvega odstavka 15. člena SZ-1 je tista, ki je obsežna in estetsko ruši enoten videz stavbe.
V prvem sojenju zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ni bilo ocenjeno, kako je izgradnja zimskega vrta spremenila izvorni videz stavbe. To dejstvo je bilo kot pravno odločilno izpostavljeno šele ob izdaji revizijske odločbe. Pravilna je zato ugotovitev, da tožniki z novimi navedbami in dokazi, podanimi v ponovljenem postopku, niso bili prekludirani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065552
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 391, 445.
grožnja - javna seja - okrajno sodišče - odločilno dejstvo - in dubio pro reo - v dvomu v korist obdolženca - izpovedba oškodovanca - presoja verodostojnosti
Podaja lastne ocene izvedenih dokazov, ki jo v pritožbi navaja zagovornik, pa ne predstavlja v pritožbi uveljavljane kršitve, pri čemer pritožba niti ne obrazloži na kak način bi naj navedeno vplivalo na pravilnost in zakonitost napadene sodbe, pri čemer v obravnavani zadevi tudi ne more biti govora o kršitvi načela v dvomu v korist obdolženki.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1. ZDR člen 88, 88/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - dejanski razlog za odpoved - reorganizacija poslovanja - zaposlovanje novih delavcev - diskriminacija
Razlogovanje pritožbe, da je bil zatrjevan poslovni razlog objektivno predvidljiv že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in da ne more utemeljevati odpovedi leto in pol kasneje, je napačno. Bistveno je, da sta v času odpovedi dejansko obstajala tako ekonomski kot organizacijski razlog in da je nanju toženka vezala prenehanje potrebe po opravljanju dela iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi.
Na zakonitost odpovedi ne more vplivati, ali je bila tožnica obveščena oziroma seznanjena o načrtovanih organizacijskih spremembah, četudi bi bila toženka to dolžna storiti skladno s pogodbo o zaposlitvi.
prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pogoji za prekinitev postopka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe - spor o veljavnosti pogodbe - obseg zapuščine - načelo ekonomičnosti postopka
Sodišče, ki vodi zapuščinski postopek, sme kljub prekinitvi pridobivati podatke, pomembne za ugotovitev obsega zapuščine. Prav tako prekinitev ne ovira pritožnikov, da ne vložita tožbe o spornih vprašanjih, od katerih je odvisna odločitev o dedovanju po njunem pokojnem dedku.
prekluzija glede predlaganja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - vrnitveni zahtevek - lastninska pravica v pričakovanju
Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je takšen dokazni predlog, ki je podan po tem, ko je sodišče prve stopnje že končalo obravnavanje zadeve, neutemeljen, toženec pa razloga, zakaj tega dokaza nista predložila pred koncem obravnave niti nista navajala (tretji odstavek 286. člena ZPP). Toženca niti ne zatrjujeta, da sta na sporni nepremičnini pridobila lastninsko pravico. Nesporno jo uporabljata, pri čemer je v tem postopku nerelevantno ali gre za uporabo brez soglasja tožnice oz. za dogovor o brezplačni uporabi, saj je tožnica najkasneje s pozivom na vračilo posesti, tožencema jasno izrazila svojo voljo, da zahteva vračilo nepremičnine.
Predmet pritožbeno izpodbijanega sklepa je vprašanje, ali je tožena stranka v času od vročitve sklepa z dne 22. 9. 2022 ponovno kršila prepovedi iz začasne odredbe.
Nekonkretiziranih navedb toženke, da je tožniku proste dni zagotovila oziroma da mu je tedenski počitek zagotovila praviloma ob nedeljah (pri čemer dnevi, ki jih je navedla, niso le nedelje, ampak tudi sobote), ne zadošča, da bi šteli, da je podala zadostno trditveno podlago, da bi bilo dejstvo zagotavljanja dveh dni tedenskega počitka sporno in s tem predmet dokazovanja.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-6, 396, 396/1, 396/1-4.
predlog za obnovo postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - obnovitveni razlogi - obnova postopka, če se sodna odločba opira na ponarejeno listino - pravnomočna kazenska sodba - izredno pravno sredstvo - obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje - poseg v načelo pravnomočnosti
Na podlagi 6. točke prvega odstavka 394. člena ZPP lahko postopek na predlog stranke obnovi, če se sodna odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina.
Ker toženec vloženi reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije oziroma je to storil prepozno in na podlagi pomotnega poziva sodišča, v postopku z revizijo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je bila revizija pravilno zavržena.
Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o zavrženju revizije (v fazi predhodnega preizkusa revizije) to štelo za popolno in jo je tožniku vročilo v odgovor. Tožnik se je v odgovoru na revizijo utemeljeno zavzemal za njeno zavrženje, zato gre za potreben strošek.
Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti člen 10, 10/4, 10/6. Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami člen 2, 2/1, 8, 17. ZSKZDČEU-1 člen 17, 17/3, 23, 23/4.
predaja zahtevane osebe - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - evropski nalog za prijetje in predajo - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - načelo vzajemnega priznavanja - načelo sorazmernosti - pravica do zagovornika
Glede na določbo četrtega odstavka 10. člena Direktive 2013/48/EU je preiskovalni sodnik zahtevano osebo ob privedbi dolžan poučiti o pravici do izbire odvetnika v državi odreditve, čeprav določba tretjega odstavka 17. člena ZSKZDČEU-1 tega izrecno ne določa.
Temelj za izvršitev evropskega naloga za prijetje (ENP) je načelo vzajemnega priznavanja in medsebojnega zaupanja med državami članicami, kljub temu pa bi glede na priporočila v točkah 2.4, 2.5 in 5.7 Priročnika o izdaji in izvršitvi evropskega naloga za prijetje sodišče prve stopnje pri odločanju o izpolnjenosti pogojev za izvršitev ENP moralo presoditi, ali so v okoliščinah konkretnega primera morebiti izkazani resni pomisleki glede sorazmernosti prejetega ENP, ki bi narekovali uporabo drugih manj prisilnih, a še vedno enako učinkovitih ukrepov, ter svojo presojo tudi pojasniti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - pavšalna zatrjevanja
Sodišče prve stopnje pri odločanju o višini odškodnine ni odločalo po prostem preudarku, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba, temveč je svojo presojo ustrezno pretehtalo in obrazložilo, s temi razlogi pa pritožba konkretizirano ne polemizira.
prodaja na javni dražbi - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - dopustnost pritožbe - procesna legitimacija - neizbrani ponudnik
Proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, med drugim tudi proti sklepu o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe iz 341. člena ZFPPIPP, se lahko pritožijo samo upniki. Ker pritožnica nima statusa upnika stečajnega dolžnika v smislu 57. člena ZFPPIPP, njena pritožba ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066893
ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 274, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 395, 395/1, 395/2.
zavarovanje terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - pravni interes za izdajo začasne odredbe - solidarni dolžniki - solidarna odgovornost za izpolnitev obveznosti - onemogočanje poplačila upnikov - skrivanje premoženja pred upniki - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena
Zmotno je stališče, da upnik solidarne terjatve izkaže nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ (še)le v primeru, da je nevarnost izterjave otežena ali onemogočena v razmerju do vsakega od solidarnih dolžnikov. Kot ima upnik pravico v sodnem postopku uveljavljati plačilo celotnega dolga od vsakega solidarnega dolžnika, ima pravico zahtevati tudi zavarovanje svoje terjatve v razmerju do vsakega od njih.
Kontinuiteta obdolženčeve kriminalne dejavnosti, zasledovanje koristoljubnosti, izkazana velika mera vztrajnosti in trdne odločenosti vztrajanja v kriminalni udeležbi, katere je utemeljeno osumljen, so tiste osebne lastnosti, ki ob upoštevanju očitane kriminalne količine argumentirano utemeljujejo obstoj obdolženčeve ponovitvene nevarnosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZPP-E člen 125, 125/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - več škodnih dogodkov - odmera odškodnine za več škodnih dogodkov skupaj - neobrazložena odločba - razlogi za razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni pouk - novela ZPP-E
Sodišče ni obravnavalo del preostalega dela zahtevka iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo iz drugega škodnega dogodka.
Sodba sodišča prve stopnje o tem nima razlogov, kar pritožba tudi graja. Gre za takšno kršitev, ki jo pritožbeno sodišče ne more odpraviti, saj bi moralo prvič ugotavljati ali je z zneskom 40.000,00 EUR odškodnina za to nepremoženjsko škodo ustrezna oziroma bi bilo treba odgovoriti na vprašanje, ali je treba tožnici prisoditi še višjo odškodnino iz tega naslova iz razveljavljenega dela tožbenega zahtevka.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 15. ZIZ člen 38, 38/5.
Če izvršitelj sploh ne pristopi k opravi rubeža oziroma k poskusu oprave rubeža, ker opravo tega izvršilnega dejanja zaradi odloga izvršbe predhodno prekliče, kot je bilo to tudi v obravnavanem primeru (pri čemer je v obravnavani zadevi upnik izvršitelja o okoliščinah, ki so utemeljevale preklic rubeža, obvestil v primernem roku pred dnem razpisanega rubeža), izvršitelju plačila za rubež ni mogoče priznati, posledično pa tudi ne plačila za dejanje razpisa rubeža, četudi je slednje dejansko bilo opravljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00068921
ZZZDR člen 12. DZ člen 4. ZPP člen 8, 181, 181/3, 236a, 339, 339/2, 339/2-14.
ugotovitev obstoja dedne pravice - ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - vmesni ugotovitveni zahtevek - ugotavljanje obstoja izvenzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - elementi zunajzakonske skupnosti - obstoj življenjske skupnosti - volja živeti v izvenzakonski skupnosti - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - trajanje življenjske skupnosti - prenehanje zunajzakonske (izvenzakonske) skupnosti - dalj časa trajajoča življenjska skupnost (izvenzakonska skupnost) - prekoračitev trditvene podlage - trditveno in dokazno breme - dokazno breme o izpolnjevanju pogojev - dokazi in dokazna ocena - notornost zveze - dokaz z zaslišanjem prič - dokazna ocena izpovedbe prič - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pisna izjava priče - utemeljitev dokaznega predloga - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - razlogi sodbe niso nejasni in med seboj v nasprotju
Sodišče prve stopnje je postopalo pravilno, ko je zavrglo vmesni ugotovitveni zahtevek na ugotovitev zunajzakonske zveze. Obstoja le-te namreč ni mogoče uveljavljati niti s samostojnim tožbenim zahtevkom niti z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom, ampak se to vprašanje presoja le kot predhodno vprašanje.
Sodišče prve stopnje je v 51. točki obrazložitve pojasnilo, da je bila med tožnikom in A. A. življenjska skupnost, sam njen obstoj pa je konkretiziralo oz. pojasnilo v 55. točki obrazložitve, ko je ugotovilo, da je skupnost prvotno trajala od 7. 4. 2015 do 29. 8. 2016 (ko je razpadla – 56. točka obrazložitve), nato pa se je 26. 5. 2017 ponovno vzpostavila in trajala do A. A. smrti (58. točka obrazložitve), za skupno trajanje življenjske skupnosti med tožnikom in A. A. v trajanju 1 leto in (dobre) 4 mesece pa je ugotovilo, da ni mogoče šteti za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost. V takšnem zapisu pritožbeno sodišče ne vidi nejasnosti ali pomanjkljivosti, zaradi katerih sodbe ne bi bilo mogoče preizkusiti.
Toženki sta ves čas postopka zatrjevali, da med tožnikom in A. A. sploh ni bilo življenjske skupnosti. Zato ni mogoče zaključiti, da bi sodišče s tem, ko je ugotovilo, da je življenjska skupnost prenehala, odločalo preko dejanskih trditev toženk: onidve sta trdili, da življenjska skupnost sploh ni obstajala, sodišče pa je ugotovilo, da je del obdobja obstajala, vmes pa je bila prekinjena oz. ni obstajala.
Prav ima pritožba, ki opozarja, da je treba pogoj dalj časa trajajoče življenjske skupnosti ugotavljati v vsakem konkretnem primeru, upoštevaje vse okoliščine in intenzivnost odnosa. In ravno ob presoji konkretnega primera in konkretnih okoliščin je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zveza med tožnikom in A. A. takšnega pogoja ni izpolnjevala.
OZ člen 131, 179, 182. ZDoh-2 člen 44. Odvetniška tarifa (2015) člen 10. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5.
odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - zagotavljanje varnosti pri delu - prispevek oškodovanca k nastanku škode - soodgovornost oškodovanca - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - višina kilometrine - odvetniška tarifa
Zavarovanec tožene stranke je opustil svojo dolžnost zagotavljati varnost ljudi pri izvajanju gradnje in je zato za nastalo škodo odgovoren. Glede tožnikovega prispevka k nastanku poškodbe je sodišče prve stopnje ocenilo, da zlasti glede na samovoljnost tožnika, da pride na gradbišče in spleza na keson tovornjaka po neustrezni poti, njegov prispevek ocenjuje na 60 %.
ZKP člen 4, 4/1, 4/4, 8, 8/1, 8/7, 18, 83, 83/2, 236, 253. URS člen 22, 29.
pravica do uporabe svojega jezika - sodni tolmač - pravica do zagovornika - zaslišanje priče - zaslišanje obdolženca - privilegirana priča
Da tolmačka neposredno ob odvzemu prostosti ni mogla biti navzoča, kar problematizira pritožba, je ob opisanem poteku dogajanja povsem logično, zato so si policisti upravičeno pomagali s kartončkom prevoda pravic ter nato še s posebno brošuro, prevajalka pa je bila na samem kraju navzoča takoj, ko je bilo to mogoče.
nakup in prodaja nepremičnin - pogodba o prodaji na kredit - višina pogodbene obveznosti - prispevek h kupnini za stanovanje - vsebina dogovora - solastniški delež na nepremičnini - višina deleža - prosto urejanje obligacijskih razmerij - delitev na enake dele
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo med pravdnima strankama že pred podpisom prodajne pogodbe dogovorjeno, da njuna denarna prispevka h kupnini za navedene nepremičnine ne bosta enaka (ali je bil s tem tožnici in tožencu odobren najvišji možni kredit ni pomembno), kljub temu pa bosta na teh nepremičninah pridobili enaka solastninska deleža. Res to neposredno ne izhaja iz določb pisne prodajne pogodbe, kjer je določeno solidarno plačilo in bi v takšnem primeru v primeru odsotnosti drugačnega dogovora padel na vsakega udeleženca enak del obveznosti plačila kupnine (405. člen OZ), vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi vseh okoliščin primera pravilno ugotovilo, da je bil med pravdnima strankama sklenjen drugačen dogovor o njunih prispevkih h kupnini.