neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - odsotnost pogodbene podlage - prenehanje pogodbe za določen čas - upravičenost zahtevati izpolnitev nazaj - pavšalne navedbe - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena
Tožeča stranka v pritožbenem postopku neutemeljeno uveljavlja, da je stališče prvostopenjskega sodišča, da v danem primeru ni podana odsotnost pravnega temelja in da pogodbeni odnos na podlagi Pogodbe z dne 2. 9. 2008 izključuje zahtevke iz neupravičene pridobitve, materialnopravno zmotno. Do prehoda premoženja tožeče stranke v višini 210.000,00 EUR je po njenih lastnih navedbah prišlo na temelju pogodbe, zaradi česar je ugotoviti, da njena tožba sploh ni sklepčna. Dejstva, da se je pogodbeni odnos na podlagi Pogodbe z dne 2. 9. 2008 z oktobrom 2018 zaključil (glede na prenehanje koncesije), pa tudi ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan iz tretjega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Pogodba z dne 2. 9. 2008 je namreč s potekom časa prenehala.
OZ člen 654. Pravilnik o gradbiščih (2008) člen 10.
gradbena pogodba - cena na enoto - dodatna dela - gradbena knjiga - gradbeni dnevnik - knjiga obračunskih izmer
Čeprav izvedenec ni razpolagal s knjigo obračunskih izmer in čeprav so bila dela, ki jih je opravila tožnica, zakrita z montažnimi stenami, pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je bilo na podlagi pregleda razpoložljive dokumentacije, izvedenskega mnenja, izdelanega na podlagi ogleda na kraju samem ter analize podatkov, mnenj stroke in izkušenj mogoče ugotoviti, katera dela in koliko teh je tožeča stranka opravila. Izvedensko mnenje je jasno, popolno, skladno z raziskanimi okoliščinami in strokovno prepričljivo. Zato mu je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00064982
ZPP člen 181, 339, 339/2, 339/2-6, 339/2-8, 339/2-14. ZZK-1 člen 234, 240, 240/1, 240/4,. OZ člen 99, 543.
preverjanje pristnosti listin - darilna pogodba - postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - izguba izvirnika - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice - vsebina listine, ki je podlaga za vpis - zemljiškoknjižno dovolilo - uveljavljanje pravnega varstva - uveljavljanje pravice v pravdi - ugotovitveni zahtevek - pravni interes - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - preklic darilne pogodbe - izpodbijanje darilne pogodbe - zmota v izjavi - rok za uveljavitev pravice - uveljavljanje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka
Glede na gramatikalno razlago 234. člena ZZK-1 je bistveno, da je v času izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila to ustrezalo pogojem za vknjižbo lastninske pravice. Postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine je namenjen sodnemu konstituiranju razpolagalnega stvarnopravnega posla, ki je bil nekoč že veljavno sklenjen, stranke pa z listino o tem poslu ne razpolagajo več.
Tožnica utemeljeno zahteva ugotovitev, da je zemljiškoknjižno dovolilo pristno in torej sestavni del pogodbe, ki sta jo pravdni stranki podpisali. Ugotovitev obstoja darilne pogodbe z njeno vsebino v izreku ugotovitvene sodbe, v pravno razmerje med tožnico, obdarjenko, in toženo stranko, darovalko, vnaša gotovost in odpravlja dvom o obstoju darilne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom in overjenim podpisom. Ker je tožeča stranka v pravdnem postopku uspela, je s tem odstranjena ovira za vpis v zemljiško knjigo, kljub temu, da izvirnika listine, ki bi lahko bila podlaga za vpis v zemljiško knjigo, nima. S tem je tožeča stranka izkazala pravni interes za ugotovitveno tožbo.
Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti člen 10, 10/4, 10/6. Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami člen 2, 2/1, 8, 17. ZSKZDČEU-1 člen 17, 17/3, 23, 23/4.
predaja zahtevane osebe - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - evropski nalog za prijetje in predajo - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - načelo vzajemnega priznavanja - načelo sorazmernosti - pravica do zagovornika
Glede na določbo četrtega odstavka 10. člena Direktive 2013/48/EU je preiskovalni sodnik zahtevano osebo ob privedbi dolžan poučiti o pravici do izbire odvetnika v državi odreditve, čeprav določba tretjega odstavka 17. člena ZSKZDČEU-1 tega izrecno ne določa.
Temelj za izvršitev evropskega naloga za prijetje (ENP) je načelo vzajemnega priznavanja in medsebojnega zaupanja med državami članicami, kljub temu pa bi glede na priporočila v točkah 2.4, 2.5 in 5.7 Priročnika o izdaji in izvršitvi evropskega naloga za prijetje sodišče prve stopnje pri odločanju o izpolnjenosti pogojev za izvršitev ENP moralo presoditi, ali so v okoliščinah konkretnega primera morebiti izkazani resni pomisleki glede sorazmernosti prejetega ENP, ki bi narekovali uporabo drugih manj prisilnih, a še vedno enako učinkovitih ukrepov, ter svojo presojo tudi pojasniti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
Ker toženec vloženi reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije oziroma je to storil prepozno in na podlagi pomotnega poziva sodišča, v postopku z revizijo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je bila revizija pravilno zavržena.
Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o zavrženju revizije (v fazi predhodnega preizkusa revizije) to štelo za popolno in jo je tožniku vročilo v odgovor. Tožnik se je v odgovoru na revizijo utemeljeno zavzemal za njeno zavrženje, zato gre za potreben strošek.
Nekonkretiziranih navedb toženke, da je tožniku proste dni zagotovila oziroma da mu je tedenski počitek zagotovila praviloma ob nedeljah (pri čemer dnevi, ki jih je navedla, niso le nedelje, ampak tudi sobote), ne zadošča, da bi šteli, da je podala zadostno trditveno podlago, da bi bilo dejstvo zagotavljanja dveh dni tedenskega počitka sporno in s tem predmet dokazovanja.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-6, 396, 396/1, 396/1-4.
predlog za obnovo postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - obnovitveni razlogi - obnova postopka, če se sodna odločba opira na ponarejeno listino - pravnomočna kazenska sodba - izredno pravno sredstvo - obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje - poseg v načelo pravnomočnosti
Na podlagi 6. točke prvega odstavka 394. člena ZPP lahko postopek na predlog stranke obnovi, če se sodna odločba opira na ponarejeno listino ali na listino, v kateri je bila potrjena neresnična vsebina.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - pavšalna zatrjevanja
Sodišče prve stopnje pri odločanju o višini odškodnine ni odločalo po prostem preudarku, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba, temveč je svojo presojo ustrezno pretehtalo in obrazložilo, s temi razlogi pa pritožba konkretizirano ne polemizira.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065552
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 391, 445.
grožnja - javna seja - okrajno sodišče - odločilno dejstvo - in dubio pro reo - v dvomu v korist obdolženca - izpovedba oškodovanca - presoja verodostojnosti
Podaja lastne ocene izvedenih dokazov, ki jo v pritožbi navaja zagovornik, pa ne predstavlja v pritožbi uveljavljane kršitve, pri čemer pritožba niti ne obrazloži na kak način bi naj navedeno vplivalo na pravilnost in zakonitost napadene sodbe, pri čemer v obravnavani zadevi tudi ne more biti govora o kršitvi načela v dvomu v korist obdolženki.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1. ZDR člen 88, 88/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - dejanski razlog za odpoved - reorganizacija poslovanja - zaposlovanje novih delavcev - diskriminacija
Razlogovanje pritožbe, da je bil zatrjevan poslovni razlog objektivno predvidljiv že ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in da ne more utemeljevati odpovedi leto in pol kasneje, je napačno. Bistveno je, da sta v času odpovedi dejansko obstajala tako ekonomski kot organizacijski razlog in da je nanju toženka vezala prenehanje potrebe po opravljanju dela iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi.
Na zakonitost odpovedi ne more vplivati, ali je bila tožnica obveščena oziroma seznanjena o načrtovanih organizacijskih spremembah, četudi bi bila toženka to dolžna storiti skladno s pogodbo o zaposlitvi.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1(a).
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - pogodbeno razmerje - zakonita subrogacija
Ker velja avtonomna razlaga posameznih institutov, povedano pomeni, da pri zakoniti subrogaciji ne gre za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu Uredbe 1215/2012.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065279
KZ-1 člen 227, 227/1. ZKP člen 105, 105/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - pritožba oškodovanca - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku
Sicer iz izreka napadene sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po prvem odstavku 227. člena KZ-1, med katerimi je tudi oškodovanec Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je tekom postopka podal premoženjskopravni zahtevek, o katerem sodišče prve stopnje z napadeno sodbo ni odločalo.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi
Ker delavec ne more imeti hkrati sklenjenih dveh pogodb o zaposlitvi za polni delovni čas, je sodišče prve stopnje zahtevek za ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi utemeljeno zavrnilo.
Tožnik ni navedel, da bi predložil predpisano potrdilo (dokazilo) osebnega zdravnika ali specialista medicine dela, prometa in športa, iz katerega bi bilo razvidno, katerih testov preverjanja gibalnih sposobnosti ni sposoben opraviti, pri čemer je bistveno, da od 24. 6. 2019 do 27. 9. 2019 ni bil v bolniškem staležu. Preverjanja gibalnih sposobnosti bi se tako, kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, udeležil septembra 2019, pri čemer je pravilno ugotovilo, da vojaške osebe (kot je bil tožnik) vedo, da je preverjanje gibalnih sposobnosti njihova vsakoletna obveznost (ki jo morajo opraviti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065501
ZPP člen 182a. DZ člen 69. SPZ člen 72, 72/2.
stopničasta tožba - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - dokazna stiska - trditvena stiska - pridobitev podatkov - posebno in skupno premoženje - podjetniško premoženje - upravljanje skupnega premoženja
Sodne prakse glede stopničaste tožbe je zaenkrat še malo, vendar tudi ta potrjuje, da je tovrstna tožba dopustna v primeru, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da ne more konkretizirano opredeliti zahtevka.
V primeru, da je podjetniško premoženje del skupnega premoženja zakoncev, drugemu zakoncu ni mogoče odreči soupravičenja do upravljanja tega premoženja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065178
KZ-1 člen 54, 54/1, 228, 228/1. ZKP člen 370, 370/2, 372.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kazenski postopek zaradi več kaznivih dejanj v steku - kršitev kazenskega zakona - istovrstnost kaznivih dejanj - isti historični dogodek - nadaljevano kaznivo dejanje - dejansko stanje - priznanje krivde - časovna povezanost - kazenska sankcija - način izvršitve kazni - vikend zapor - zapor ob koncu tedna - delo v splošno korist
Trditev, da je obdolženec zaradi izpada plačil na zaključenih projektih v Nemčiji prišel v stanje neplačevitosti, ne more biti predmet presoje pritožbenega sodišča, saj pritožba s tem graja na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, obdolženec pa je storitev vseh petih kaznivih dejanj na glavni obravnavi 10. 9. 2021 priznal, potem ko je državna tožilka predlagala posamezne kazni za storjena kazniva dejanja ter enotno kazen in se strinjala, da se ta izvrši kot tako imenovani vikend zapor. Kadar obdolženec krivdo po obtožbi prizna in sodišče njegovo priznanje sprejme, pa se zoper dejansko stanje obravnavane zadeve ne more pritožiti (drugi odstavek 370. člena ZKP).
Zgolj dejstvo, da je storil pet istovrstnih kaznivih dejanj zoper premoženje, ne zadostuje za pravno opredelitev kaznivih dejanj po 54. členu KZ-1.
odločitev o stroških postopka - stroški odvetniških storitev - brezplačna pravna pomoč
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pri odmeri in priznanju stroškov ni upoštevalo petega odstavka 17. člena ZOdv, v katerem je določeno, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi.
ZZVZZ člen 44b. Pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov (2010) člen 12. OZ člen 190.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - nujnost posega - čakalna doba - neupravičena obogatitev
Da bi tožnica poseg v tujini opravila zato, ker naj bi bile v Sloveniji prekoračene najdaljše dopustne oziroma razumne čakalne dobe, ni izkazano. Tožnici posledično ni bila odvzeta pravica do zdravstvenega varstva. Za operativni poseg na hrbtenici v tujini se je odločila sama in to ne zaradi preseženih čakalnih dob. Dejanski stan iz 44.b člena ZZVZZ ni podan in ni utemeljen zahtevek na vračilo sredstev zdravstvenih storitev.
Pritrditi je pritožbenim navedbam, da do zastaranja ni prišlo zaradi ravnanja oškodovanca kot tožilca oziroma njegovega pooblaščenca, zaradi česar je utemeljena uporaba drugega odstavka 96. člena ZKP, po katerem v takem primeru obremenjujejo stroški oškodovanca kot tožilca in njegovega pooblaščenca proračun.