IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00065900
SPZ člen 132.. OZ-UPB1 člen 88.. ZIZ-UPB4 člen 178, 200.a.
pogodba o finančnem leasingu - komisorni dogovor - ničnost pogodbe - delna ničnost pogodbe - prodaja nepremičnine v izvršbi
Pogodba pa samo zaradi tega, ker ne ureja metode za določitev vrednosti nepremičnine v primeru prodaje, oziroma za primer, da prodaja ni možna, in ker ne ureja položaja, ki se ni zgodil, to je, da bi bila vrednost nepremičnine višja od vrednosti terjatve, ni nična. Po 88. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Prav za tak primer gre v predmetni zadevi. Namen (in tudi odločilen nagib za sklenitev) Lizing pogodbe je bilo financiranje nakupa nepremičnin, pogodba lahko obstane ne glede nato, da nekatera vprašanja niso bila urejena. Če določena vprašanja niso urejena, to pomeni, da je treba razložiti vsebino posameznih pogodbenih določb ali pa je treba neposredno uporabiti določbe zakona. Ob upoštevanju določb OZ in splošnih razlagalnih pravil (skladnost s pravnimi načeli, razlaga v korist stranke, ki pogodbe ni pripravila, razlaga v korist šibkejše stranke) se mora vrednost nepremičnin upoštevati v vsakem primeru (tudi če ne pride do prodaje), njihova vrednost pa mora biti ugotovljena na za lizingojemalca najbolj ugoden način, seveda ob upoštevanju objektivnih tržnih pogojev.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065858
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 166. ZNP-1 člen 100, 108. ZIZ člen 11, 29, 29/1, 29/4.
začasna odredba - začasna odredba o stikih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - izvajane dokazov - načelo hitrosti postopka
V postopku zavarovanja z začasno odredbo sodišče ne izvaja vseh dokazov, ki so relevantni za sprejem končne odločitve, pač pa ugotavlja le, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je otrok zaradi ravnanj staršev ali zaradi njegovih psihosocialnih težav ogrožen. Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti očitnejši od drugih.
ZKP člen 32, 32/7, 35, 35/1. ZS člen 104, 104-2, 116.
prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - združitev kazenskih postopkov - enoten postopek
Ker morajo biti razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo postopka, izraženi v tolikšni meri, da prevladajo nad primarnimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti, kar pa za oddaljenost prebivališča obdolžencev in petih predlaganih prič od kraja sodišča ni mogoče ugotoviti, je višje sodišče predlog za prenos krajevne pristojnosti kot neutemeljen zavrnilo. Vsaka, le nekoliko lažja izvedba postopka pri drugem sodišču še ni razlog za prenos pristojnosti.
Tožnik ni navedel, da bi predložil predpisano potrdilo (dokazilo) osebnega zdravnika ali specialista medicine dela, prometa in športa, iz katerega bi bilo razvidno, katerih testov preverjanja gibalnih sposobnosti ni sposoben opraviti, pri čemer je bistveno, da od 24. 6. 2019 do 27. 9. 2019 ni bil v bolniškem staležu. Preverjanja gibalnih sposobnosti bi se tako, kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, udeležil septembra 2019, pri čemer je pravilno ugotovilo, da vojaške osebe (kot je bil tožnik) vedo, da je preverjanje gibalnih sposobnosti njihova vsakoletna obveznost (ki jo morajo opraviti).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - rok za pritožbo - zamuda roka za pritožbo - vročanje sodnih pisanj - napaka pri vročanju sodnega pisanja - napaka sodišča pri vročanju - nepravilna vročitev - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - prenehanje pooblastilnega razmerja - neposredno vročanje stranki - opustitev pravilne vročitve - začetek teka roka za pritožbo - odločanje o plačilu sodne takse
Ob morebitnem zavrženju tožničine pritožbe zoper sklep kot prepozne bi tožnica napako sodišča pri vročanju sklepa lahko uspešno uveljavljala z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Ni pa bila upravičena predlagati vrnitve v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00065316
URS člen 33, 67. SPZ člen 99, 100. SZ-1 člen 5, 5/2, 15, 15/1, 15/2. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/4, 165, 165/2, 286, 286/3, 313, 313/1, 313/2, 337, 337/1, 347, 347/1.
varstvo lastninske pravice - protipravno vznemirjanje lastnika - negatorna tožba (opustitvena tožba) - tehtanje pravic v koliziji - poseg v skupni del stavbe - posamezni del stavbe - sprememba zunanjega videza stavbe - odstranitev zasteklenih površin - zimski vrt - soglasje etažnih lastnikov - gradbeno dovoljenje - prekluzija - odločanje na podlagi pisnih dokazov - pravica do izjave - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - pravica do spoštovanja doma - pravica do zasebne lastnine
Ohranjanje zunanjega videza je zakonsko varovana vrednota, ki pa ne sme postati orodje v rokah etažnih lastnikov, s pomočjo katerega se lahko posameznemu etažnemu lastniku onemogoči vsakršno izvrševanje lastninske pravice. Del ocene, ali gre za protipraven poseg, ki utemeljuje varstvo z negatorno tožbo, mora biti zato tudi vprašanje, ali je fizično obsežen poseg, ki spreminja videz stavbe, estetsko (ne)usklajen s stavbo. Relevantna sprememba zunanjega videza v smislu prvega odstavka 15. člena SZ-1 je tista, ki je obsežna in estetsko ruši enoten videz stavbe.
V prvem sojenju zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča ni bilo ocenjeno, kako je izgradnja zimskega vrta spremenila izvorni videz stavbe. To dejstvo je bilo kot pravno odločilno izpostavljeno šele ob izdaji revizijske odločbe. Pravilna je zato ugotovitev, da tožniki z novimi navedbami in dokazi, podanimi v ponovljenem postopku, niso bili prekludirani.
Kontinuiteta obdolženčeve kriminalne dejavnosti, zasledovanje koristoljubnosti, izkazana velika mera vztrajnosti in trdne odločenosti vztrajanja v kriminalni udeležbi, katere je utemeljeno osumljen, so tiste osebne lastnosti, ki ob upoštevanju očitane kriminalne količine argumentirano utemeljujejo obstoj obdolženčeve ponovitvene nevarnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065279
KZ-1 člen 227, 227/1. ZKP člen 105, 105/2.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - pritožba oškodovanca - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - pritožba zoper odločbo o premoženjskopravnem zahtevku
Sicer iz izreka napadene sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje obdolženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja oškodovanja upnikov po prvem odstavku 227. člena KZ-1, med katerimi je tudi oškodovanec Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki je tekom postopka podal premoženjskopravni zahtevek, o katerem sodišče prve stopnje z napadeno sodbo ni odločalo.
obstoj delovnega razmerja - ničnost pogodbe o zaposlitvi
Ker delavec ne more imeti hkrati sklenjenih dveh pogodb o zaposlitvi za polni delovni čas, je sodišče prve stopnje zahtevek za ugotovitev obstoja pogodbe o zaposlitvi utemeljeno zavrnilo.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - višina denarne odškodnine - pavšalna zatrjevanja
Sodišče prve stopnje pri odločanju o višini odškodnine ni odločalo po prostem preudarku, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba, temveč je svojo presojo ustrezno pretehtalo in obrazložilo, s temi razlogi pa pritožba konkretizirano ne polemizira.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je, ne glede na tožnikovo nekoliko okorno razdelitev zahtevkov v sklopa A) in B), razmerje primarnih in podrednih zahtevkov obravnavalo vsebinsko: štelo je, da sta tako zahtevka glede oporoke kot glede pogodbe o preužitku dva samostojna sklopa zahtevkov, pri čemer je glede vsakega od teh pravnih poslov tožnica oblikovala primarni in podredni zahtevek. Če bi vprašanje primarnosti in podrejenosti zahtevka obravnavalo drugače, bi bil tožničin uspeh v pravdi odvisen zgolj od formalne razporeditve zahtevkov pod posamezne točke, kar bi pretirano in nedopustno omejevalo tožničino ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva.
ZDR-1 člen 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 158, 158/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - objektivno žaljiva izjava - pravica do svobode izražanja - sprememba prvostopenjske odločitve
Vsebina spornega zapisa kot celote ne pomeni osebnega napada, slabšalnega prikazovanja in žaljenja vodstva ter s tem destruktivnega rušenja ugleda nadrejenih oseb, temveč gre za dovoljeno, stvarno sprejemljivo kritiko dela nadrejenih oseb, ki je varovana s pravico do svobode izražanja. Ta ne varuje le širjenja mnenj, ki so sprejeta z naklonjenostjo, temveč zajema tudi kritične izjave. Pritožba utemeljeno opozarja, da tožnik v elektronskem sporočilu ni uporabljal žaljivih ali zaničevalnih izrazov niti ni izrazil negativnih vrednostnih sodb o nadrejenih osebah, temveč je kritiziral njihov pristop k vodenju obrata po prihodu novega sodelavca. Stališča je podrobno obrazložil in podkrepil z navedbo konkretnih primerov.
Predmet pritožbeno izpodbijanega sklepa je vprašanje, ali je tožena stranka v času od vročitve sklepa z dne 22. 9. 2022 ponovno kršila prepovedi iz začasne odredbe.
prodaja na javni dražbi - sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe - dopustnost pritožbe - procesna legitimacija - neizbrani ponudnik
Proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, med drugim tudi proti sklepu o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe iz 341. člena ZFPPIPP, se lahko pritožijo samo upniki. Ker pritožnica nima statusa upnika stečajnega dolžnika v smislu 57. člena ZFPPIPP, njena pritožba ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066893
ZIZ člen 15, 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 274, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 395, 395/1, 395/2.
zavarovanje terjatve - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - pravni interes za izdajo začasne odredbe - solidarni dolžniki - solidarna odgovornost za izpolnitev obveznosti - onemogočanje poplačila upnikov - skrivanje premoženja pred upniki - obstoj nevarnosti za uveljavitev terjatve - nevarnost, da bo izterjava onemogočena ali precej otežena
Zmotno je stališče, da upnik solidarne terjatve izkaže nevarnost iz drugega odstavka 270. člena ZIZ (še)le v primeru, da je nevarnost izterjave otežena ali onemogočena v razmerju do vsakega od solidarnih dolžnikov. Kot ima upnik pravico v sodnem postopku uveljavljati plačilo celotnega dolga od vsakega solidarnega dolžnika, ima pravico zahtevati tudi zavarovanje svoje terjatve v razmerju do vsakega od njih.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1(a).
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - pogodbeno razmerje - zakonita subrogacija
Ker velja avtonomna razlaga posameznih institutov, povedano pomeni, da pri zakoniti subrogaciji ne gre za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji v smislu Uredbe 1215/2012.
ZDR-1 člen 17, 61, 61/1. OZ člen 619. ZVZD-1 člen 39. ZUTD člen 162, 163, 163/3.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - dejanski delodajalec - zloraba - poslovni model
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je tožnik vključil v organiziran delovni proces druge toženke na način, da se je zaposlil pri prvi, tretji in četrti toženki, ki so ga napotovale na delo k drugi toženki, kjer je za plačilo, ki ga je prejemal od prve, tretje in četrte toženke, osebno in ves čas zaposlitve nepretrgano opravljal delo po navodilih in pod nadzorom druge toženke.
Kljub tej ugotovitvi je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je šlo pri delu tožnika za drugo toženko po vsebini za agencijskega delavca zaposlenega pri A., tretji in četrti toženki, ki so zagotavljali njegovo delo v smislu določb 59. do 63. člena ZDR-1 drugi toženki.
dokazovanje z izvedencem - strokovno vprašanje - predujem za izvedbo dokaza z izvedencem - založitev predujma
Za ugotovitev vzročne zveze med zatrjevanim nedopustnim ravnanjem zavarovanca tožene stranke in obsegom škode, ki je zaradi takšnega ravnanja nastala, je potrebno strokovno znanje s področja medicinske stroke.
ZNB člen 3, 3/1, 4, 10, 10-8, 31, 31/1, 31/2, 31/2-3, 32, 32/1. ZVZD-1 člen 5, 7, 10, 11, 12, 52. ZDR-1 člen 33, 34, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - testiranje zaposlenih - neupravičena odsotnost z dela - protiustavnost - diskriminacija
Tožnici sta bila pisno opozorilo in izpodbijana odpoved podana iz utemeljenega razloga. Z neupoštevanjem navodila toženca o obveznem testiranju je kršila svoje pogodbene obveznosti iz 34. člena ZDR-1. Kršila pa je tudi prvi odstavek 33. člena ZDR-1, saj zaradi neopravljenega testiranja ni izpolnjevala pogojev za opravljanje dela in je bila zato odsotna z dela neupravičeno.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k več stavbam - skupno pripadajoče zemljišče - skupna lastnina - delitev skupnega premoženja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja - solastnina - solastniški delež - odločanje po prostem preudarku - povezanost stavbe in zemljišča - dostop do objekta - namembnost zemljišča - pretekla raba zemljišča - predlagalni nepravdni postopek - prekluzija - prepozna pripravljalna vloga - prepozen dokazni predlog - pravica do izjave
Ker do sporazuma o razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča med udeleženci postopka ni prišlo, je odločitev o razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča na dva solastniška deleža nepravilna. Nepremičnina, ki predstavlja skupno pripadajoče zemljišče, je v skupni lasti (ne v solastnini) vsakokratnih etažnih lastnikov obeh stavb.
Ob presojanju v okviru prostega preudarka, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, se upošteva tudi prostorsko povezanost in funkcionalno povezanost zemljišča s stavbo, kamor vsekakor sodi dostop do stavbe.