ZNB člen 3, 3/1, 4, 10, 10-8, 31, 31/1, 31/2, 31/2-3, 32, 32/1. ZVZD-1 člen 5, 7, 10, 11, 12, 52. ZDR-1 člen 33, 34, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - testiranje zaposlenih - neupravičena odsotnost z dela - protiustavnost - diskriminacija
Tožnici sta bila pisno opozorilo in izpodbijana odpoved podana iz utemeljenega razloga. Z neupoštevanjem navodila toženca o obveznem testiranju je kršila svoje pogodbene obveznosti iz 34. člena ZDR-1. Kršila pa je tudi prvi odstavek 33. člena ZDR-1, saj zaradi neopravljenega testiranja ni izpolnjevala pogojev za opravljanje dela in je bila zato odsotna z dela neupravičeno.
ZDR-1 člen 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 158, 158/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - objektivno žaljiva izjava - pravica do svobode izražanja - sprememba prvostopenjske odločitve
Vsebina spornega zapisa kot celote ne pomeni osebnega napada, slabšalnega prikazovanja in žaljenja vodstva ter s tem destruktivnega rušenja ugleda nadrejenih oseb, temveč gre za dovoljeno, stvarno sprejemljivo kritiko dela nadrejenih oseb, ki je varovana s pravico do svobode izražanja. Ta ne varuje le širjenja mnenj, ki so sprejeta z naklonjenostjo, temveč zajema tudi kritične izjave. Pritožba utemeljeno opozarja, da tožnik v elektronskem sporočilu ni uporabljal žaljivih ali zaničevalnih izrazov niti ni izrazil negativnih vrednostnih sodb o nadrejenih osebah, temveč je kritiziral njihov pristop k vodenju obrata po prihodu novega sodelavca. Stališča je podrobno obrazložil in podkrepil z navedbo konkretnih primerov.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00066370
ZDDO člen 39, 39/2. ZDR-1 člen 164. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/2.
Tožnik neutemeljeno nasprotuje stališču, da je njegova pravica do dodatnih 5 dni letnega dopusta za leti 2018 in 2019 ugasnila z iztekom 15-mesečnega obdobja za prenos. Skladno s prakso SEU, ki ji sledi tudi naša sodna praksa, je 15-mesečno obdobje za prenos, ki sledi referenčnemu obdobju za izrabo letnega dopusta, ustrezno dolgo obdobje za prenos, po izteku katerega v izogib kopičenju letnega dopusta pravica do letnega dopusta ugasne.
ZDR-1 člen 17, 61, 61/1. OZ člen 619. ZVZD-1 člen 39. ZUTD člen 162, 163, 163/3.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - dejanski delodajalec - zloraba - poslovni model
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se je tožnik vključil v organiziran delovni proces druge toženke na način, da se je zaposlil pri prvi, tretji in četrti toženki, ki so ga napotovale na delo k drugi toženki, kjer je za plačilo, ki ga je prejemal od prve, tretje in četrte toženke, osebno in ves čas zaposlitve nepretrgano opravljal delo po navodilih in pod nadzorom druge toženke.
Kljub tej ugotovitvi je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je šlo pri delu tožnika za drugo toženko po vsebini za agencijskega delavca zaposlenega pri A., tretji in četrti toženki, ki so zagotavljali njegovo delo v smislu določb 59. do 63. člena ZDR-1 drugi toženki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065550
OZ člen 922, 922/1. ZPP člen 286b. KZ-1 člen 211, 211/2.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - povrnitev premoženjske škode - dokazno breme - škodni dogodek - vzročna zveza - obseg škode - zavarovalni primer - odgovornost zavarovalnice - trk vozila - osebno vozilo - poškodba vozila - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev drugega izvedenca - grajanje procesnih kršitev - kaznivo dejanje - kazenska ovadba - zakonski znaki kaznivega dejanja - zavarovalniška goljufija
Med dejstvi, ki sodijo v tožničino dokazno breme, je tudi obseg škode, ki je nastal v škodnem dogodku, za katerega je odgovoren toženkin zavarovanec. Škode, ki ni nastala v zatrjevanem škodnem dogodku (zavarovalnem primeru), toženka namreč ni dolžna povrniti.
Za pravilnost odločitve ni pomembno, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja goljufije. Ni pomembno dejstvo, da toženka ni vložila kazenske ovadbe. Zadostuje ugotovitev, da dogodek, v katerem je po tožbenih trditvah nastala uveljavljena škoda, ni bil negotov in neodvisen od izključne volje oškodovanca.
SPZ člen 12, 15a, 75, 92, 99. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 21, 180, 187, 187/2, 191, 191/2.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - prepovedana imisija - domača žival - imetnik živali - zaščita živali - subjektivna sprememba tožbe - ugovor pasivne legitimacije - tožbeni zahtevek - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek - kršitev razpravnega načela - potek meje - stopnišče - razveljavitev sodbe
V kolikor se bo ugovor pasivne legitimacije izkazal za neutemeljenega, je temelj tožnikovega zahtevka, s katerim zahteva zaščito pred vznemirjanjem zaradi mačka, v 99. členu SPZ. Res, da ta varuje absolutno naravo lastninske pravice. Vendar naj ne ostane spregledano, da 12. člen SPZ vsebuje generalno omejitev te absolutnosti (prepoved zlorabe), poleg tega pa se lahko lastninska pravica v skladu s 37. členom SPZ omeji še z zakonom. Ker ZZZiv, ki med drugim določa odgovornost ljudi za zaščito živali kot čutečih bitij in pravila za dobro ravnanje z živalmi, skrbniku živali nalaga, da mora živali zagotoviti ustrezno svobodo gibanja, hkrati pa vsakomur prepoveduje preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali, gre torej v novem sojenju tudi na tej materialnopravni podlagi pretehtati ugovorne navedbe, da ne gre za ravnanja, ki bi jih bilo moč opredeliti kot protipravno vznemirjanje, ker da jih je lastnik nepremičnine v urbanem okolju, v katerem se giba zadevna mačka, dolžan trpeti.
Ni mogoče slediti pritožbeni tezi, da kriminalna količina v predmetnem kazenskem postopku in dejstvo, da je bil obtoženec že obsojen za kazniva dejanja, ne moreta utemeljevati pripornega razloga. Sodišče je poleg teh dveh okoliščin, ko je ena okoliščina objektivne, druga pa subjektivne narave, izpostavilo še obtoženčeve osebne lastnosti, okolje in razmere, v katerih živi, ko je slednji brez vira prihodkov, brez premoženja, ko je torej utemeljen sklep, da si sredstva za življenje pridobiva s kriminalno dejavnostjo in na tej podlagi izpeljalo zaključek o njegovi izraziti ponovitveni nevarnosti.
ustanovitev stvarne služnosti s pogodbo - služnostni upravičenec - brezplačna pridobitev - plačilo za uporabo stvari
Pogodba o brezplačni ustanovitvi služnosti zavezuje le lastnika služečega zemljišča dovoliti dostop preko njegovega zemljišča, medtem ko na strani lastnika gospodujočega zemljišča - služnostnega upravičenca ni nobene nasprotne zaveze (na primer plačilo za uporabo služnostne poti, kot je to pri plačljivih služnostih).
prekluzija glede predlaganja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - vrnitveni zahtevek - lastninska pravica v pričakovanju
Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je takšen dokazni predlog, ki je podan po tem, ko je sodišče prve stopnje že končalo obravnavanje zadeve, neutemeljen, toženec pa razloga, zakaj tega dokaza nista predložila pred koncem obravnave niti nista navajala (tretji odstavek 286. člena ZPP). Toženca niti ne zatrjujeta, da sta na sporni nepremičnini pridobila lastninsko pravico. Nesporno jo uporabljata, pri čemer je v tem postopku nerelevantno ali gre za uporabo brez soglasja tožnice oz. za dogovor o brezplačni uporabi, saj je tožnica najkasneje s pozivom na vračilo posesti, tožencema jasno izrazila svojo voljo, da zahteva vračilo nepremičnine.
prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pogoji za prekinitev postopka - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe - spor o veljavnosti pogodbe - obseg zapuščine - načelo ekonomičnosti postopka
Sodišče, ki vodi zapuščinski postopek, sme kljub prekinitvi pridobivati podatke, pomembne za ugotovitev obsega zapuščine. Prav tako prekinitev ne ovira pritožnikov, da ne vložita tožbe o spornih vprašanjih, od katerih je odvisna odločitev o dedovanju po njunem pokojnem dedku.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00066359
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1. ZDR-1 člen 45, 45/1, 179, 179/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 2, 31, 31/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - osvetlitev poti - vmesna sodba - soprispevek delavca - strokovno vprašanje
Za ugotovitev časa, ki je bil potreben, da se luč prižge, ni nujno potrebno strokovno znanje; o tem lahko izpovejo tudi priče na podlagi lastne zaznave.
Ugotovljena dejstva, da se je luč prižigala z nekaj sekundnim zamikom, da je bil včasih (ne pa vedno) tako dolg ter da so morali delavci mahati z rokami, da jih je senzor zaznal, kažejo na nepravilno oziroma pomanjkljivo delovanje osvetlitve v garderobi toženke, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. To pomeni, da garderoba nekaj časa ni bila osvetljena in da so se delavci po vstopu v garderobo nekaj časa nahajali v temi ter so se morali po temi tudi gibati, s čimer nedvomno nista bila zagotovljena njihova varnost in zdravje.
Delodajalec ni dolžan izvesti le predpisanih ukrepov, ampak vseh, ki so potrebni in možni, da se varnost in zdravje delavcev zagotovi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065552
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 391, 445.
grožnja - javna seja - okrajno sodišče - odločilno dejstvo - in dubio pro reo - v dvomu v korist obdolženca - izpovedba oškodovanca - presoja verodostojnosti
Podaja lastne ocene izvedenih dokazov, ki jo v pritožbi navaja zagovornik, pa ne predstavlja v pritožbi uveljavljane kršitve, pri čemer pritožba niti ne obrazloži na kak način bi naj navedeno vplivalo na pravilnost in zakonitost napadene sodbe, pri čemer v obravnavani zadevi tudi ne more biti govora o kršitvi načela v dvomu v korist obdolženki.
Kontinuiteta obdolženčeve kriminalne dejavnosti, zasledovanje koristoljubnosti, izkazana velika mera vztrajnosti in trdne odločenosti vztrajanja v kriminalni udeležbi, katere je utemeljeno osumljen, so tiste osebne lastnosti, ki ob upoštevanju očitane kriminalne količine argumentirano utemeljujejo obstoj obdolženčeve ponovitvene nevarnosti.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - odsotnost pogodbene podlage - prenehanje pogodbe za določen čas - upravičenost zahtevati izpolnitev nazaj - pavšalne navedbe - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena
Tožeča stranka v pritožbenem postopku neutemeljeno uveljavlja, da je stališče prvostopenjskega sodišča, da v danem primeru ni podana odsotnost pravnega temelja in da pogodbeni odnos na podlagi Pogodbe z dne 2. 9. 2008 izključuje zahtevke iz neupravičene pridobitve, materialnopravno zmotno. Do prehoda premoženja tožeče stranke v višini 210.000,00 EUR je po njenih lastnih navedbah prišlo na temelju pogodbe, zaradi česar je ugotoviti, da njena tožba sploh ni sklepčna. Dejstva, da se je pogodbeni odnos na podlagi Pogodbe z dne 2. 9. 2008 z oktobrom 2018 zaključil (glede na prenehanje koncesije), pa tudi ni mogoče subsumirati pod zakonski dejanski stan iz tretjega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Pogodba z dne 2. 9. 2008 je namreč s potekom časa prenehala.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je, ne glede na tožnikovo nekoliko okorno razdelitev zahtevkov v sklopa A) in B), razmerje primarnih in podrednih zahtevkov obravnavalo vsebinsko: štelo je, da sta tako zahtevka glede oporoke kot glede pogodbe o preužitku dva samostojna sklopa zahtevkov, pri čemer je glede vsakega od teh pravnih poslov tožnica oblikovala primarni in podredni zahtevek. Če bi vprašanje primarnosti in podrejenosti zahtevka obravnavalo drugače, bi bil tožničin uspeh v pravdi odvisen zgolj od formalne razporeditve zahtevkov pod posamezne točke, kar bi pretirano in nedopustno omejevalo tožničino ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva.
Ker toženec vloženi reviziji ni priložil predloga za dopustitev revizije oziroma je to storil prepozno in na podlagi pomotnega poziva sodišča, v postopku z revizijo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je bila revizija pravilno zavržena.
Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o zavrženju revizije (v fazi predhodnega preizkusa revizije) to štelo za popolno in jo je tožniku vročilo v odgovor. Tožnik se je v odgovoru na revizijo utemeljeno zavzemal za njeno zavrženje, zato gre za potreben strošek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00068225
KZ-1 člen 170, 170/1, 191, 191/1.. ZKP člen 355, 355/2.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje posilstva - uporaba sile - dokazna ocena - dokazna ocena verodostojnosti prič - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Uvodoma je treba ugotoviti, da kazniva dejanja izvirajo iz obdobja, ko sta bila obtoženec in oškodovanka še poročena in da se je obtožencu očitano nasilje odvijalo med štirimi stenami, brez prič. Pri takih dejanjih, ko sta glavna akterja sprta in vsak na svoji strani, drugih dokazov pa ni na voljo oziroma so zgolj posredni, je dokazna ocena, razumljivo otežena in je odvisna le od presoje navedb udeležencev konflikta.
Pritožbene očitke, ki se nanašajo na kaznivi dejanji posilstva, je treba presojati hkrati z obtožbenimi očitki glede nasilja v družini, saj gre za celotno in medsebojno povezanost. Pri posilstvih namreč ne gre za ločeni dejanji nasilja, pač pa za celotno izvajanje psihofizičnega nasilja nad oškodovanko, ki se je v dveh primerih izrazilo z nasilno spolno prevlado nad oškodovanko.
Ker je bolnišnica, nato pa še policija, reagirala zaradi domnevnega fizičnega nasilja obtoženca, tudi po oceni pritožbenega sodišča okoliščina, da oškodovanka že ob prvi ovadbi ni spregovorila tudi o posilstvih, nima posebne teže. Ni neobičajno, da oškodovanec po podaji ovadbe le to kasneje še dopolni in tudi oškodovanki zaradi tega, ker ni že takoj spregovorila o posilstvih, ni mogoče prepisati preračunljivosti.
Je pa res, kot je poudarilo že sodišče prve stopnje pri izbiri kazenske sankcije, da obtoženčeva sila ni bila posebej močna, temveč toliko, da je zlomila oškodovankin odpor. Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča ni nobenega dvoma, da je obtoženec pri obeh obravnavanih posilstvih vedel, ne zgolj to, da oškodovanka nasprotuje spolnemu odnosu, temveč tudi, da za dosego spolnega odnosa napram njej uporablja silo.
Direktiva 2013/48/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti člen 10, 10/4, 10/6. Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami člen 2, 2/1, 8, 17. ZSKZDČEU-1 člen 17, 17/3, 23, 23/4.
predaja zahtevane osebe - predaja, izročitev slovenskega državljana drugi državi članici EU - evropski nalog za prijetje in predajo - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - načelo vzajemnega priznavanja - načelo sorazmernosti - pravica do zagovornika
Glede na določbo četrtega odstavka 10. člena Direktive 2013/48/EU je preiskovalni sodnik zahtevano osebo ob privedbi dolžan poučiti o pravici do izbire odvetnika v državi odreditve, čeprav določba tretjega odstavka 17. člena ZSKZDČEU-1 tega izrecno ne določa.
Temelj za izvršitev evropskega naloga za prijetje (ENP) je načelo vzajemnega priznavanja in medsebojnega zaupanja med državami članicami, kljub temu pa bi glede na priporočila v točkah 2.4, 2.5 in 5.7 Priročnika o izdaji in izvršitvi evropskega naloga za prijetje sodišče prve stopnje pri odločanju o izpolnjenosti pogojev za izvršitev ENP moralo presoditi, ali so v okoliščinah konkretnega primera morebiti izkazani resni pomisleki glede sorazmernosti prejetega ENP, ki bi narekovali uporabo drugih manj prisilnih, a še vedno enako učinkovitih ukrepov, ter svojo presojo tudi pojasniti v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.
Tožnik ni navedel, da bi predložil predpisano potrdilo (dokazilo) osebnega zdravnika ali specialista medicine dela, prometa in športa, iz katerega bi bilo razvidno, katerih testov preverjanja gibalnih sposobnosti ni sposoben opraviti, pri čemer je bistveno, da od 24. 6. 2019 do 27. 9. 2019 ni bil v bolniškem staležu. Preverjanja gibalnih sposobnosti bi se tako, kot je pravilno štelo sodišče prve stopnje, udeležil septembra 2019, pri čemer je pravilno ugotovilo, da vojaške osebe (kot je bil tožnik) vedo, da je preverjanje gibalnih sposobnosti njihova vsakoletna obveznost (ki jo morajo opraviti).
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00065900
SPZ člen 132.. OZ-UPB1 člen 88.. ZIZ-UPB4 člen 178, 200.a.
pogodba o finančnem leasingu - komisorni dogovor - ničnost pogodbe - delna ničnost pogodbe - prodaja nepremičnine v izvršbi
Pogodba pa samo zaradi tega, ker ne ureja metode za določitev vrednosti nepremičnine v primeru prodaje, oziroma za primer, da prodaja ni možna, in ker ne ureja položaja, ki se ni zgodil, to je, da bi bila vrednost nepremičnine višja od vrednosti terjatve, ni nična. Po 88. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Prav za tak primer gre v predmetni zadevi. Namen (in tudi odločilen nagib za sklenitev) Lizing pogodbe je bilo financiranje nakupa nepremičnin, pogodba lahko obstane ne glede nato, da nekatera vprašanja niso bila urejena. Če določena vprašanja niso urejena, to pomeni, da je treba razložiti vsebino posameznih pogodbenih določb ali pa je treba neposredno uporabiti določbe zakona. Ob upoštevanju določb OZ in splošnih razlagalnih pravil (skladnost s pravnimi načeli, razlaga v korist stranke, ki pogodbe ni pripravila, razlaga v korist šibkejše stranke) se mora vrednost nepremičnin upoštevati v vsakem primeru (tudi če ne pride do prodaje), njihova vrednost pa mora biti ugotovljena na za lizingojemalca najbolj ugoden način, seveda ob upoštevanju objektivnih tržnih pogojev.