prepozen predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - vročitev plačilnega naloga - fikcija vročitve - vpogled v sodni spis
Skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP se je vročitev, ker pooblaščenec tožene stranke pisanja v petnajstih dneh od prejema obvestila ni dvignil, štela za opravljeno zadnji dan petnajstdnevnega roka, rok za vložitev predloga pa je začel teči že šestnajsti dan po puščenem obvestilu.
sklep o začetku stečajnega postopka - vročitev sklepa - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve insolventnosti
Iz četrtega odstavka 235. člena v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, ki ureja postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka izhaja, da je pritožbeni okvir družbenika dolžnika v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, zožen. Družbenik stečajnega dolžnika sme pritožbeno izpodbijati le pogoj insolventnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00066150
ZIZ člen 19, 19/4. ZNP-1 člen 31, 42. ZPP člen 163, 163/4, 310, 310/1. ZGD-1 člen 50, 50/1-6, 52, 52/2, 52/3.
predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - odločitev o stroških - nepravdni postopek - imenovanje posebnega revizorja - nesuspenzivnost pritožbe - glavni zahtevek in stranske terjatve - smiselna uporaba ZPP
Ker sklep sodišča v nepravdnem postopku v zadevah iz 6. alineje prvega odstavka 50. člena ZGD-1 (o imenovanju posebnega revizorja) obsega tako odločitev o glavnem zahtevku kot o stranskih terjatvah, je določbo drugega odstavka 52. člena ZGD-1 treba razlagati na način, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa v zadevi imenovanja posebnega revizorja tako glede glavnega zahtevka kot tudi glede odločitve o stroških.
neupravičen pripor - ekstradicijski pripor - odškodnina zaradi okrnitve svobode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - višina škode - pravična denarna odškodnina
Vprašanje odškodninske odgovornosti za ektradicijski pripor ni odvisno od izida kazenskega postopka, pač pa je odvisno od izida ekstradicijskega postopka.
Tožnik je bil utemeljeno prijet oz. aretiran ob poskusu prestopa državne meje, ker je bila RS to dolžna storiti. Tožnikovo prijetje je bilo tako za razliko od drugih kazenskih postopkov, kjer pride do prijetja osumljenca in posledično do pripora, za RS obligatorno. Zato ne glede na izid izročitvenega postopka prijetje samo ni bilo protipravno in to ni postalo niti za nazaj oz. ne more iti v breme RS, pač pa kvečjemu v breme države prosilke oz. države, ki je mednarodno tiralico izdala. Ni podlage, da po kateri bi RS odgovarjala za neupravičeno tiralico tuje države; pregon mednarodnega kriminala temelji na načelu zaupanja, sicer sploh ne bi bil mogoč in bi države odvračal od vsakršnega realiziranja mednarodnih tiralic.
predlog za obnovo postopka - predlog za zavarovanje s predhodno odredbo - oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nedovoljene pritožbene novote
Predlagateljici v predlogu nista pojasnili, zakaj manjšega dela svojih sredstev ne moreta unovčiti za plačilo sodne takse, prav tako pa nista navedli, da kratkoročne poslovne terjatve še niso zapadle ali da so vse težko izterljive oziroma niso unovčljive ter da so vsa sredstva nujno potrebna za poslovanje.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. URS člen 15, 39.. OZ člen 147, 178, 179, 163.. ZMed člen 27, 28.
plačilo odškodnine - kršitev ugleda in dobrega imena - preklic izjave in opravičilo - kolizija pravic - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do svobode izražanja - svoboda novinarskega izražanja - predsednik uprave - relativna javna oseba
Sodišče prve stopnje je pravilno kot pravno podlago uporabilo ustrezne določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), 147., 179., 178. člen OZ, 15. in 39. člen Ustave Republike Slovenije, Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah - EKČP (10. člen) in sodno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije ter prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.
Sodišče prve stopnje je pravilno izvedlo tehtanje med človekovimi pravicami v koliziji - pravico do osebnega dostojanstva tožnika in pravica do svobode izražanja tožencev (svoboda novinarskega izražanja).
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik relativna javna oseba zaradi opravljanja uradne funkcije predsednika uprave C., predsednika nadzornega sveta B 1 in B 2 ter ekonoma A., ki je v letu 2011 tudi podal izjavo v parlamentu, ki je bila takrat posneta, v predmetnem prispevku pa kot arhivsko predvajana z namenom predstavitve različnih stališč o deset let trajajočih stečajnih postopkih, v interesu javnosti po informiranosti.
izločitev dokazov - (ne)dovoljen dokaz - hišna preiskava - navzočnost prič pri hišni preiskavi - priči pri hišni preiskavi - solemnitetna funkcija - kdo je lahko priča - policist kot priča - navzočnost odvetnika
Ni zakonske podlage za stališče, da je treba kot nedovoljen dokaz po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP šteti vsak dokaz, ki je bil pridobljen pri hišni preiskavi, pri kateri je bil navzoč kot priča policist. Ker je dolžnost priče pri hišni preiskavi, da pazi, kako se preiskava opravlja, dolžnost policistov pa je odkrivanje storilcev kaznivih dejanj, že zaradi možnih ugovorov o njihovi pristranosti ni primerno, da so policisti - ne glede na to ali so v uniformi ali v civilu - določeni za priče pri hišni preiskavi. Ali je zaradi tega hišna preiskava nezakonita oz. ali je dokaz, pridobljen pri hišni preiskavi, nedovoljen dokaz v smislu 219. člena ZKP, pa se presoja na podlagi konkretnih okoliščin posameznega primera.
V konkretnem primeru je bil priča upokojen policist, ki četudi je bil kasneje seznanjen z nadaljnjim potekom hišne preiskave, to samo po sebi, ob odsotnosti drugačnih trditev, ne vpliva na zakonitost hišne preiskave. Prav tako ni videti nobenega razloga, da bi natakarica iz lokala, kjer policisti malicajo, ne mogla kot priča nadzirati opravljanja hišne preiskave. Ne za upokojenega policista, ne za natakarico na podlagi podatkov v spisu, upoštevajoč pritožbene očitke, ni moč zaključiti, da nista opravila svoje zakonsko določene vloge, nadziranja oprave hišne preiskave.
ZZ člen 29, 36. ZIntPK člen 4, 4-9, 4-12, 9-13, 37, 38, 39. ZLV člen 68.
ravnatelj - izbirni postopek - kršitev pravil postopka - sklep o imenovanju - razveljavitev sklepa
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja kandidiranje na lokalnih volitvah politično dejanje (politično udejstvovanje oziroma participacijo) in da sta imela D. D. in C. C. politični stik, ki je od slednjega terjal obvestitev predsednice zavoda o tem oziroma njegovo izločitev iz postopka.
prometna nesreča - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - doktrina eggshell skull - sprožilni dejavnik - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - predpravdni stroški
Dokazno breme, da je tožnikova poškodba, ki jo je povzročila zavarovanka toženke, vplivala na manifestacijo njegovih kasnejših težav z vratno hrbtenico, je bilo na tožniku, vendar ga ni zmogel, zato so neutemeljeni njegovi pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo teh težav pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Izhodišče za določitev obsega stikov, je pravica otroka, da z vsakim od staršev preživi enako časa, razen če okoliščine, ki opredeljujejo otrokovo korist, določajo, da se stike enega od staršev omeji v korist drugega od staršev.
ZPP člen 8, 254. OZ člen 135, 935, 935/1, 943, 943/2.
začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zavarovalna pogodba - zavarovalnina - načelo vestnosti in poštenja - zmota - odstop od sodne prakse - procesna kršitev - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - oblike krivde - namen - malomarnost - izguba pravic
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe materialnega prava (tč. 12., 13., 27., 28. obrazložitve), in sicer Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o zavarovalnih pogodbah, zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih, kot sestavni del pogodbe, ki v drugem odstavku 7. člena določa: "Če je zavarovalec namenoma dal netočno prijavo ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko v času trajanja zavarovanja zahteva razveljavitev pogodbe oziroma odkloni izplačilo zavarovalne vsote." Zavarovalnica mora v tem sporu trditi in ponuditi dokaze, da je zavarovanec kršil zgoraj citirano določilo splošnih pogojev.
predujem za izvedenca - predlog za obročno plačilo - zavrnitev predloga - pravica do poštenega sojenja - brezplačna pravna pomoč - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Pravica stranke do poštenega sojenja (enako varstvo pravic, 22. člen Ustave RS) je v primeru, ko bi ji bilo zaradi slabih finančnih zmožnosti onemogočeno ali oteženo dokazovanje s pomočjo izvedenca, varovana v okviru instituta brezplačne pravne pomoči.
ZPP ne daje podlage za obročno plačilo predujma za izvedenca v pravdnem postopku.
priposestvovalna doba - priposestvovanje in pravična posest po odz - pristna posest
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi med drugim pravilno izhajalo iz paragrafa 1477 ODZ, ki je urejal izredno priposestvovanje in je določal, da kdor opira priposestvovanje na dobo tridesetih ali štiridesetih let, mu ni treba označiti pravičnega naslova, priposestvovanje v tej daljši dobi pa izključuje nepoštena posest, ki mu je dokazana. Za priposestvovanje nepremičnin je bila namreč v ODZ predpisana tridesetletna doba, za takšno priposestvovanje pa ni bilo treba izkazati pravnega naslova, temveč le, da je posest pravična (dobroverna) in pristna (da ni viciozna).
Nemožnost priposestvovanja velja le za tiste dediče, katerih pravni prednik je posest pridobil s silo, zvijačo ali na skrivaj - viciozno (paragraf 1464 ODZ), kar pa se, kot je obrazloženo, v obravnavani zadevi s strani A. A. ni zgodilo. Sicer pa nedobroverna posest prednika ne onemogoča pridobitve lastninske pravice dobrovernemu nasledniku oz. dediču. Skladno s paragrafom 1463 ODZ nepoštenje prejšnjega posestnika ne ovira poštenega naslednika ali dediča, da prične s priposestvovanjem od dne svoje posesti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00065515
ZVPot člen 1, 1/11, 4. Direktiva Sveta št. 85/374/ES z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (1985) člen 1, 3. OZ člen 10, 171, 171/1, 171/2, 179, 240.
Prva toženka je v dveh delih prekršila svojo pogodbeno obveznost strokovnega popravila motorja. Izostal je preizkus delovanja motorja, ki bi kot del servisnega procesa moral biti v celoti opravljen še pred izročitvijo motorja tožniku ter pri ponovni montaži vztrajnika ni bila uporabljena nova matica, pač pa stara.
Nespametno ravnanje tožnika je sodišče utemeljeno štelo kot njegov soprispevek k nastanku škode.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00066051
ZFPPIPP člen 280. ZIZ člen 64, 64/2. ZZK-1 člen 90. SPZ člen 154.
izbris hipoteke - pridobitev lastninske pravice - izločitvena pravica na nepremičnini - odpust obveznosti - ugovor tretjega
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi pritožnik A. A. imel možnost vložitve ugovora tretjega, s katerim bi v okviru izvršilnega postopka uveljavljal solastninsko pravico na predmetu izvršbe le do konca izvršilnega postopka, te svoje pravice pa pravočasno ni izkoristil. Posledično, ker je pridobil lastninsko pravico do ½ po koncu izvršilnega postopka na podlagi izločitvenega zahtevka v samem stečajnem postopku, je pridobil lastninsko pravico hkrati z obremenitvami, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi zaradi akcesorne narave zastavne pravice. Dejstvo je, da je s priznanjem izločitvene pravice pritožniku bilo zgolj ugotovljeno, da ta delež ne sodi v stečajno maso, ker ni v lasti stečajne dolžnice, saj je pritožnik na njej izvirno pridobil lastninsko pravico. Priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku namreč ni povezano z vprašanjem obstoja terjatve upnika, temveč zgolj z vprašanjem resničnega dejanskega lastništva določenega premoženja s strani stečajnega dolžnika oziroma z obsegom stečajne mase.
Pritožnik sicer v pritožbi trdi, da je terjatev prenehala zaradi odpusta obveznosti v stečajnem postopku zoper dolžnico B. B., vendar pa ne ZIZ ne ZZK-1 ne omogočata v okviru zaključenega izvršilnega postopka izbrisa prisilno pridobljene hipoteke brez izjave upnika, da je terjatev poravnana oziroma prenehala. Res 90. člen ZZK-1 med drugim določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča dovoli izbris zastavne pravice, če je bila izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena, ampak v konkretnem primeru ne gre za tako dejansko stanje. Pri razveljavitvi izvršilnih dejanj je namreč potrebno upoštevati določila ZIZ o poteku izvršilnega postopka. V kolikor pritožnik sedaj trdi, da te terjatve zaradi odpusta obveznosti zoper dolžnico ne obstajajo več, bo moral postopati, vkolikor ne pridobi izjave upnika o poplačilu terjatve, v skladu s 154. členom SPZ.
začetek postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - odpust obveznosti
Pravni interes po sodni intervenciji oziroma po sodnem posegu v določeno pravno razmerje je izkazan tudi v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagateljica začetka postopka osebnega stečaja lahko dosegla drugačen položaj od obstoječega, to pa bi ji lahko prinesle pravne posledice odpusta obveznosti. Sodišče prve stopnje je (po tem, ko je pravilno ugotovilo, da odpust obveznosti na terjatve iz naslova globe in na podlagi zakonite preživnine ne učinkuje, saj takšne terjatve s koncem postopka osebnega stečaja ne prenehajo in bi jih upniki lahko uveljavljati proti stečajni dolžnici tudi po koncu postopka osebnega stečaja – drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP) očitno ocenilo, da dolžnica ne more doseči odpusta obveznosti in je zato predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo.
Vendar pa iz izpodbijanega sklepa izhaja tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima dolžnica zapadlo in neplačano terjatev do upnika v znesku 226,50 EUR, na katero pa odpust obveznosti lahko učinkuje, sodišče prve stopnje pa tega pri svoji odločitvi očitno ni upoštevalo. Pritožnici pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in predloga za odpust obveznosti ob obstoju dolga, ki bi ji bil lahko odpuščen, ni mogoče odreči.
zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja - premoženje, ki spada v stečajno maso
Stečajni upravitelj lahko kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v osebnem stečaju (samostojno) umakne prijavo terjatve, ločitvene ali izločitvene pravice v zvezi s premoženjem, ki lahko vpliva na obseg stečajne mase. Sodelovanje ali soglasje stečajnega dolžnika pri teh procesnih dejanjih ni potrebno.
razdedinjenje nujnega dediča - utemeljeni razlogi za razdedinjenje - zamudna sodba - dvom v procesno sposobnost stranke - duševna motnja - razveljavitev zamudne sodbe - pogoji za razdedinjenje - dedna pravica - hujša kršitev moralne dolžnosti - goljufija (prevara) - zloraba zaupanja - spor o dejstvih - izpodbijanje dejanskega stanja - nesklepčen zahtevek - pogoji za izdajo zamudne sodbe - napačna vročitev tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Zapustničino razdedinjenje prvega toženca je bilo utemeljeno. Ravnanje prvega toženca, tj. prevara oziroma lažno prikazovanje in prikrivanje dejanskih okoliščin, s čimer je prvi toženec zapustnico spravil v zmoto in jo pustil v zmoti, da je ta svoje stanovanje prepisala na mladoletno vnukinjo na podlagi kupoprodajne pogodbe, za katero ni nikoli prejela kupnine, nedvomno predstavlja hujšo kršitev moralne dolžnosti dediča, zagrešeno nad zapustnico, in glede na dejanske ugotovitve ni šlo zgolj za zapustničino nenaklonjenost prvemu tožencu.
Ker mora v pravdnem postopku sodišče na prvi stopnji in v pritožbenem postopku po uradni dolžnosti paziti med drugim na to, ali so vsi udeleženci procesno sposobni oziroma ali zastopa procesno nesposobnega udeleženca njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik (80. člen ZPP), v pritožbenem postopku pa je bil izkazan utemeljen dvom o procesni sposobnosti druge toženke, je bilo treba zamudno sodbo glede nje razveljaviti in zadevo v tem delu vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.
kršitev temeljnih pravic delavcev - enovito kaznivo dejanje - kolektivno kaznivo dejanje - čas storitve kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - subjektivni element kaznivega dejanja - zavestna kršitev predpisov - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - zadržanje zastaranja kazenskega pregona - ukrepi v sodnih zadevah - predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj - vložitev pri pristojnem sodišču
Vrhovno sodišče RS je s sodbo I Ips 13230/2013 z dne 13. 6. 2019 zavzelo stališče, da ima obravnavano kaznivo dejanje naravo enovitega in kolektivnega kaznivega dejanja, kar pomeni, da kljub temu, da posamezna izvršitvena ravnanja izpolnjujejo zakonske znake po prvem odstavku 196. člena KZ-1, gre pri njih za kvantitativno povečanje znotraj istega neprava in so življenjsko gledano vsa obsojenčeva ravnanja del enotne kriminalne dejavnosti, zato predstavljajo eno kaznivo dejanje. Delitev posameznih ravnanj storilcev na samostojna kazniva dejanja bi nasprotovala tako vsebini samega historičnega dogodka kot smislu in namenu predmetne kazenskopravno varovane dobrine - najosnovnejših pravic in socialne varnosti delavcev.
V primeru, da gre za ponavljajočo se kaznivo dejavnost v določenem časovnem obdobju (ne glede na to, ali gre za enovito kaznivo dejanje, nadaljevano ali kolektivno kaznivo dejanje ali dejanje z nedoločenim številom ponavljanj) velja, da je kaznivo dejanje storjeno, ko je storjeno zadnje dejanje, ki sodi v sestavo kaznivega dejanja. Nadalje je treba upoštevati posebno naravo tega kaznivega dejanja kot trajajočega delikta glede nekaterih izvršitvenih načinov.
Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je dne 29. 4. 2020 na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo zahtevo za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, torej ravno v času zadržanja zastaranja kazenskega pregona po drugem odstavku 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ. Slednji je bil dne 28. 3. 2020 objavljen v Uradnem listu RS in je začel veljati naslednji dan po objavi. Zakon je prenehal veljati dne 1. 6. 2020. Pritožniki pravilno opozarjajo, da omenjeni zakon obravnava roke, ki se nanašajo na sodne zadeve v teku, pri čemer pa sami spregledajo, da je predmetna kazenska zadeva z vložitvijo na pristojno sodišče postala sodna zadeva, dodeljena ji je bila tudi opravilna številka kazenske zadeve. Posledično je zanjo nastopilo začasno zadržanje zastaranja kazenskega pregona z dnem vložitve, ponovno pa steklo dne 1. 6. 2020.
Ne gre za pomanjkanje konkretizacije zavestne kršitve relevantnih predpisov s področja delovnega oziroma socialnega prava, saj nadaljnja razčlemba subjektivnega zakonskega znaka v opis niti ne sodi. Do kršitve bi lahko prišlo šele z izostankom konkretizacije abstraktnega dela opisa, ko torej v konkretnem delu opisa ne bi bili določeni opisani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja. Opis, v katerem se obdolžencema za točno določeno obdobje očita, da za delavki nista plačevala dela plač, regresa, drugih prejemkov iz delovnega razmerja in prispevkov za socialno varnost, vsebuje dovolj jasno in vsebinsko napolnjeno konkretizacijo zavestne opustitve plačila dela navedenih plačil in dajatev.
odvzem otroka staršem - namestitev v rejniško družino - starševska skrb - omejitev starševske skrbi - pravice in dolžnosti staršev - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - nujnost in sorazmernost ukrepa
Po 174. členu DZ sodišče staršem odvzame otroka in ga namesti k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod, če je otrok ogrožen s strani obeh staršev in je mogoče le z odvzemom v zadostni meri zavarovati njegove koristi, hkrati pa okoliščine primera kažejo, da bodo starši po določenem času ponovno prevzeli skrb za njegovo vzgojo in varstvo. Sodišče imenuje rejnika oziroma zavod. Z odvzemom ne prenehajo druge obveznosti in pravice staršev do otroka, razen če sodišče omeji starševsko skrb (v skladu s 171. členom DZ). Ob odvzemu otroka se lahko enemu ali obema od staršev omeji ali odvzame pravico do stikov z otrokom (v skladu s 173. členom DZ). Ukrep traja največ tri leta, razen če ga sodišče podaljša (tretji odstavek 160. člena DZ). Ob izreku ukrepa sodišče odloči tudi o preživninski obveznosti staršev.