sklep o pravdnih stroških - vmesni sklep - poseben sklep o višini stroškov - višina stroškov postopka - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - načelo kontradiktornosti
Sklep o stroških, izdan na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP, je mogoče šteti za vmesni sklep o stroških. Po njegovi pravnomočnosti so stranke postopka in sodišče nanj vezani. Ugovorov materialnopravno narave, ki jih pritožnica niti ne uveljavlja, nimajo več in jih sodišče ne more več obravnavati. Odločati je mogoče le še o vprašanjih, ki se nanašajo na višino odmerjenih stroškov.
O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranko brez obravnavanja. O posameznih zneskih ne razpravlja in ne izvaja dokaznega postopka. Ali je stroškovni zahtevek utemeljen ali ne, odloči na podlagi podatkov v spisu, in sicer v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudi stranka.
obnova pravdnega postopka - obnovitveni postopek - obnovitveni razlog - sprememba pravnomočne odločbe - odločba centra za socialno delo - dokazna listina - višina denarne terjatve
Obnovitveni razlog po 9. točki 394. člena ZPP bi bil podan le v primeru, če bi se sodba sodišča prve stopnje oprla na pravnomočno odločbo CSD, ta odločba, na katero je bilo sodišče vezano, pa bi kasneje odpadla, ker bi bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. V obravnavanem primeru pa pravnomočna odločba v času odločanja sodišča prve stopnje še ni bila sprejeta, saj je toženka odločbo CSD izpodbijala. Ker je sodišče prve stopnje sporno odločbo CSD upoštevalo le v okviru dokazov, obnovitveni razlog po 9. točki 394. člena ZPP ni podan.
Čeprav je pravilno priznana pravica do zdravljenja v naravnem zdravilišču na stacionarni način, je 3-tedensko zdravljenje dosojeno preuranjeno. V skladu s 1. odst. 48. člena POZZ je priznano 14-dnevno zdravljenje v naravnem zdravilišču na stacionaren način. Morebitno podaljšanje na 21 dni bo po 2. odst. 48. člena POZZ mogoče uveljavljati šele med samim zdravljenjem.
preizkus po uradni dolžnosti - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk - pripor - zavrnitev predloga za odpravo pripora - podaljšanje pripora po izreku sodbe - trajanje pripora po izreku sodbe - preizkus ali so še dani razlogi za pripor
Določba 361. člena ZKP izrecno ne določa, da mora sodišče po uradni dolžnosti preverjati obstoječe priporne razloge po razglasitvi sodbe do predložitve zadeve višjemu sodišču.
Obtoženi je v priporu na podlagi pravnomočnega sklepa razpravljajočega senata o podaljšanju pripora ob izreku obsodilne sodbe, izdanega na podlagi prvega odstavka 361. člena ZKP, torej zakonito.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - delovna nesreča - padec z lestve - delo na višini - nevarna dejavnost - priznana dejstva - izvedensko mnenje - pavšalne pritožbene navedbe - nedovoljene pritožbene novote - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Delo, kakršnega je opravljal tožnik (frezanje utorov v steno z ročno frezo, težko 4 do 5 kg z višino dela cca. 2,5 metra od tal in stojno višino cca. 1 meter od tal), ni nevarna dejavnost oziroma ni delo na višini, temveč delo na zavarovani višini, ki se lahko opravlja tudi s pomočjo A lestve (A oblike, lesena, brez kakršnekoli protizdrsne zaščite). Izvedenec je pojasnil, da bi bilo res varneje, če bi se delo opravljalo z odrom, vendar je povedal tudi, da se delo lahko opravlja tudi na lestvi in je varno, če se pravilno dela. Slednje pa pomeni, da zavarovanec toženke ni kršil nobenih varnostnih predpisov (zato ni podana krivdna odgovornost zavarovanca toženke), poleg tega pa ne gre za delo, pri katerem bi pretila povečana nevarnost, ki je tudi z najstrožjimi ukrepi ni mogoče odvrniti oziroma se ji izogniti, torej ne gre za nevarno dejavnost v smislu 149. in nadaljnjih členov OZ, zato ni podana objektivna odgovornost zavarovanca toženke.
predlog za obnovo postopka - predlog za zavarovanje s predhodno odredbo - oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nedovoljene pritožbene novote
Predlagateljici v predlogu nista pojasnili, zakaj manjšega dela svojih sredstev ne moreta unovčiti za plačilo sodne takse, prav tako pa nista navedli, da kratkoročne poslovne terjatve še niso zapadle ali da so vse težko izterljive oziroma niso unovčljive ter da so vsa sredstva nujno potrebna za poslovanje.
Starši lahko z otroki med vikendi preživijo več kakovostnega časa, zato je potrebno zagotoviti, da tudi oče z mladoletno A. A. lahko preživi vsaj en vikend v mesecu. Res je, da stiki niso uravnoteženo določeni, vendar je treba upoštevati, da gre za začasno ureditev in tudi, da se ureditev stikov prilagaja razlogom, ki so izključno na predlagateljičini strani.
ZIUPOPDVE člen 33, 87, 87/1, 87/4, 87/5. ZZUOOP člen 56. ZDR-1 člen 6. URS člen 2.
dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - povečan obseg dela - COVID-19 - delo na domu - diskriminacija
Ker so se posebni, strožji (varnostni) ukrepi, ki so jih bili dolžni v okviru reorganizacije dela izvajati vsi zaposleni v javnih zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih, v katerih so bili še posebej (nadpovprečno) izpostavljeni možnosti okužbe, izvajali v prostorih delodajalca, je tožena stranka utemeljeno odločila, da za čas dela od doma zaposlenim ta dodatek ne pripada.
Za povečan obseg dela je predvideno plačilo v skladu z določbami ZSPJS ter Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence in ne plačilo po 87. členu ZIUPOPDVE.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - pravice solastnika - stvarna legitimacija - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - nedopusten poseg v lastninsko pravico - poseg v solastninsko pravico - razmerja med etažnimi lastniki
Toženčev poseg pomeni poseg v solastninsko pravico toženca, nadstrešek prejšnjega ne nadomešča, je bistveno večji, predimenzioniran, zastira pogled, onemogoča čiščenje okna, s konstrukcijo je poseženo v skupno streho. Zato so trditve, da poseg ne presega tolerančnega praga, ki bi pomenil oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice, neutemeljene. Enako velja za pavšalne trditve, da je arhitektonsko sedanje stanje boljše od prejšnjega in da je objekt pridobil na vrednosti.
Tožnik ima brez dvoma pravni interes, da brani svojo solastninsko pravico proti posegom, ki vzemirjajo to njegovo pravico, in za to utemeljeno zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja nepremičnine.
izbira kazenske sankcije - pogojna obsodba - kazen zapora - splošna pravila za odmero kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Daljše časovno obdobje, ki je preteklo od zadnje pravnomočne sodbe za istovrstno kaznivo dejanje, je nedvomno okoliščina, na podlagi katere je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je pričakovati, da obdolženec tovrstnih kaznivih dejanj ne bo ponavljal. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je časovno oddaljenost od konkretnega dogodka potrebno šteti kot olajševalno okoliščino v skladu z drugim odstavkom 49. člena KZ-1.
V pritožbi izpostavljeni okoliščini, da obdolženec očitanega kaznivega dejanja ni priznal, niti ni pokazal nikakršnega obžalovanja ni mogoče šteti kot obteževalni okoliščini. V okvir z Ustavo RS zagotovljene pravice do obrambe namreč sodi obdolženčeva pravica, da oblikuje in izvaja strategijo obrambe po svoji presoji in v skladu s svojimi interesi. Zagovor, v katerem obdolženec zanika storitev očitanega kaznivega dejanja in obramba z molkom sta zgolj dve strategiji obrambe, ki temeljita na domnevi nedolžnosti in izhajata iz temeljne pravice do poštenega postopka.
zavrženje zahteve za sodno varstvo - prepozna zahteva - vročanje - fikcija vročitve - dvom v pravilnost vročitve
Storilca imata možnost domnevo o resničnosti podatkov vročilnice izpodbiti, vendar je trditveno in dokazno breme za take trditve na njiju. Sodišču zgolj na podlagi zapisa, da sta pisanje prejela 12.12.2022, ni bilo treba opravljati nobenih dodatnih poizvedb. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo dodatno aktivnost sodišča mogoče zahtevati le v primeru, da na podlagi navedb strank nastane utemeljen dvom v pravilnost vročitve.
ZPP člen 8, 254. OZ člen 135, 935, 935/1, 943, 943/2.
začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zavarovalna pogodba - zavarovalnina - načelo vestnosti in poštenja - zmota - odstop od sodne prakse - procesna kršitev - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - oblike krivde - namen - malomarnost - izguba pravic
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe materialnega prava (tč. 12., 13., 27., 28. obrazložitve), in sicer Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o zavarovalnih pogodbah, zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih, kot sestavni del pogodbe, ki v drugem odstavku 7. člena določa: "Če je zavarovalec namenoma dal netočno prijavo ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko v času trajanja zavarovanja zahteva razveljavitev pogodbe oziroma odkloni izplačilo zavarovalne vsote." Zavarovalnica mora v tem sporu trditi in ponuditi dokaze, da je zavarovanec kršil zgoraj citirano določilo splošnih pogojev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00066150
ZIZ člen 19, 19/4. ZNP-1 člen 31, 42. ZPP člen 163, 163/4, 310, 310/1. ZGD-1 člen 50, 50/1-6, 52, 52/2, 52/3.
predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti - odločitev o stroških - nepravdni postopek - imenovanje posebnega revizorja - nesuspenzivnost pritožbe - glavni zahtevek in stranske terjatve - smiselna uporaba ZPP
Ker sklep sodišča v nepravdnem postopku v zadevah iz 6. alineje prvega odstavka 50. člena ZGD-1 (o imenovanju posebnega revizorja) obsega tako odločitev o glavnem zahtevku kot o stranskih terjatvah, je določbo drugega odstavka 52. člena ZGD-1 treba razlagati na način, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa v zadevi imenovanja posebnega revizorja tako glede glavnega zahtevka kot tudi glede odločitve o stroških.
prometna nesreča - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - doktrina eggshell skull - sprožilni dejavnik - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - predpravdni stroški
Dokazno breme, da je tožnikova poškodba, ki jo je povzročila zavarovanka toženke, vplivala na manifestacijo njegovih kasnejših težav z vratno hrbtenico, je bilo na tožniku, vendar ga ni zmogel, zato so neutemeljeni njegovi pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo teh težav pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZZ člen 29, 36. ZIntPK člen 4, 4-9, 4-12, 9-13, 37, 38, 39. ZLV člen 68.
ravnatelj - izbirni postopek - kršitev pravil postopka - sklep o imenovanju - razveljavitev sklepa
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da predstavlja kandidiranje na lokalnih volitvah politično dejanje (politično udejstvovanje oziroma participacijo) in da sta imela D. D. in C. C. politični stik, ki je od slednjega terjal obvestitev predsednice zavoda o tem oziroma njegovo izločitev iz postopka.
Izhodišče za določitev obsega stikov, je pravica otroka, da z vsakim od staršev preživi enako časa, razen če okoliščine, ki opredeljujejo otrokovo korist, določajo, da se stike enega od staršev omeji v korist drugega od staršev.
začetek postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - odpust obveznosti
Pravni interes po sodni intervenciji oziroma po sodnem posegu v določeno pravno razmerje je izkazan tudi v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagateljica začetka postopka osebnega stečaja lahko dosegla drugačen položaj od obstoječega, to pa bi ji lahko prinesle pravne posledice odpusta obveznosti. Sodišče prve stopnje je (po tem, ko je pravilno ugotovilo, da odpust obveznosti na terjatve iz naslova globe in na podlagi zakonite preživnine ne učinkuje, saj takšne terjatve s koncem postopka osebnega stečaja ne prenehajo in bi jih upniki lahko uveljavljati proti stečajni dolžnici tudi po koncu postopka osebnega stečaja – drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP) očitno ocenilo, da dolžnica ne more doseči odpusta obveznosti in je zato predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo.
Vendar pa iz izpodbijanega sklepa izhaja tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da ima dolžnica zapadlo in neplačano terjatev do upnika v znesku 226,50 EUR, na katero pa odpust obveznosti lahko učinkuje, sodišče prve stopnje pa tega pri svoji odločitvi očitno ni upoštevalo. Pritožnici pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja in predloga za odpust obveznosti ob obstoju dolga, ki bi ji bil lahko odpuščen, ni mogoče odreči.