krivdni stroški - vročitev vabila na glavno obravnavo
Kot pravilno navaja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu je v predmetni kazenski zadevi sodišče priči A. A. poskusilo vročiti sodno pisanje - vabilo na glavno obravnavo za dne 10. 5. 2022. Do vročitve pisanj ni prišlo, saj priča sodnega pisanja na prijavljenem naslovu bivanja, ni dvignila, zaradi česar je bilo sodišče primorano sodno pisanje priči A. A. vročiti preko pooblaščenega vročevalca. Glede na navedeno je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZKP priči naložilo stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi.
Tožnik je bil v obdobju, ko je bil vključen v obvezno zavarovanje kot družbenik in direktor družbe oziroma kot samozaposlen, sam dolžan obračunati in plačati prispevke ter o tem posredovati podatke, zato je dokazno breme plačila prispevkov na njegovi strani.
preizkus po uradni dolžnosti - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk - pripor - zavrnitev predloga za odpravo pripora - podaljšanje pripora po izreku sodbe - trajanje pripora po izreku sodbe - preizkus ali so še dani razlogi za pripor
Določba 361. člena ZKP izrecno ne določa, da mora sodišče po uradni dolžnosti preverjati obstoječe priporne razloge po razglasitvi sodbe do predložitve zadeve višjemu sodišču.
Obtoženi je v priporu na podlagi pravnomočnega sklepa razpravljajočega senata o podaljšanju pripora ob izreku obsodilne sodbe, izdanega na podlagi prvega odstavka 361. člena ZKP, torej zakonito.
nesklepčnost tožbe - dopolnitev tožbe - vsebina odgovora na tožbo - postopek v sporu majhne vrednosti - stroški etažnega lastnika - razmerja med etažnimi lastniki - neprerekana dejstva - ugovorne navedbe - trditveno in dokazno breme - pravno relevantna dejstva - zahteva sklepčnosti - sklepčnost tožbe po višini
Za sklepčnost tožbe zadošča, da tožnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od vsebine in sklepčnosti ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine.
Ni mogoče pritrditi, da je tožba nesklepčna po višini, ker iz trditev ni razvidno koliko od vtoževanega zneska odpade na posamezni temelj.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je o zadevi že bila izdana sodba z dne 20. 10. 2021, da je bila decembra 2021 vročena strankam, predlog tožene stranke za zavrženje tožbe glede prvega tožnika pa je bil podan 20. 7. 2022, torej več kot pol leta po prejemu sodbe. V teh dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog tožene stranke za zavrženje tožbe glede prvega tožnika v skladu prvim odstavkom 320. člena ZPP.
pravočasna dopolnitev tožbe - oddaja poštne pošiljke - bencinski servis
Tožeča stranka se utemeljeno sklicuje na potrdilo o oddaji pošiljke na Bencinskem servisu Petrol, da je oddala pisanje 30. 4. 2021 ob 23.36 uri s sledilno številko. Na dohodnem zaznamku sodišča prve stopnje je ravno za pisanje s to sledilno številko zabeležen prejem dopolnitve tožbe.
Čeprav je pravilno priznana pravica do zdravljenja v naravnem zdravilišču na stacionarni način, je 3-tedensko zdravljenje dosojeno preuranjeno. V skladu s 1. odst. 48. člena POZZ je priznano 14-dnevno zdravljenje v naravnem zdravilišču na stacionaren način. Morebitno podaljšanje na 21 dni bo po 2. odst. 48. člena POZZ mogoče uveljavljati šele med samim zdravljenjem.
predlog za obnovo postopka - zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba po poteku roka - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku
Pritožba je prepozna, saj je bila vročena po poteku zakonskega roka zanjo. Zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena in 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje in ker ni našlo tehtnih razlogov za obravnavo nepravočasne pritožbe (tretji odstavek 33. člena ZNP).
zavrženje zahteve - zahteva za izločitev sodnika - smiselna uporaba
Če ni tožena stranka podala zahteve za izločitev sodnice, pa je sodišče vseeno na podlagi njenih trditev sklepalo, da je to smiselno zahtevala in zahtevo zavrglo, to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00066842
DZ člen 254, 272, 295.. ZNP-1 člen 57, 57/4, 67, 67/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
imenovanje novega skrbnika - razrešitev skrbnika - zloraba pravice - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem
Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v prvem odstavku 67. člena določa, da v kolikor sodišče ugotovi, da obstajajo razlogi za razrešitev skrbnika ali če skrbnik sam to zahteva, odloči o razrešitvi skrbnika in imenovanju novega.
V skladu z 254. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko center za socialno delo, če ugotovi, da skrbnik, ki ga je imenovalo sodišče, ne opravlja svoje funkcije oziroma jo opravlja malomarno ter zlorabi svoje pravice, s čemer ogroža varovančevo korist, in če ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, če bi imel drugega skrbnika, sodišču predlaga, da sodišče razreši dosedanjega skrbnika in imenuje novega skrbnika.
izbira kazenske sankcije - pogojna obsodba - kazen zapora - splošna pravila za odmero kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine
Daljše časovno obdobje, ki je preteklo od zadnje pravnomočne sodbe za istovrstno kaznivo dejanje, je nedvomno okoliščina, na podlagi katere je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je pričakovati, da obdolženec tovrstnih kaznivih dejanj ne bo ponavljal. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je časovno oddaljenost od konkretnega dogodka potrebno šteti kot olajševalno okoliščino v skladu z drugim odstavkom 49. člena KZ-1.
V pritožbi izpostavljeni okoliščini, da obdolženec očitanega kaznivega dejanja ni priznal, niti ni pokazal nikakršnega obžalovanja ni mogoče šteti kot obteževalni okoliščini. V okvir z Ustavo RS zagotovljene pravice do obrambe namreč sodi obdolženčeva pravica, da oblikuje in izvaja strategijo obrambe po svoji presoji in v skladu s svojimi interesi. Zagovor, v katerem obdolženec zanika storitev očitanega kaznivega dejanja in obramba z molkom sta zgolj dve strategiji obrambe, ki temeljita na domnevi nedolžnosti in izhajata iz temeljne pravice do poštenega postopka.
predujem za izvedenca - predlog za obročno plačilo - zavrnitev predloga - pravica do poštenega sojenja - brezplačna pravna pomoč - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
Pravica stranke do poštenega sojenja (enako varstvo pravic, 22. člen Ustave RS) je v primeru, ko bi ji bilo zaradi slabih finančnih zmožnosti onemogočeno ali oteženo dokazovanje s pomočjo izvedenca, varovana v okviru instituta brezplačne pravne pomoči.
ZPP ne daje podlage za obročno plačilo predujma za izvedenca v pravdnem postopku.
zavrženje zahteve za sodno varstvo - prepozna zahteva - vročanje - fikcija vročitve - dvom v pravilnost vročitve
Storilca imata možnost domnevo o resničnosti podatkov vročilnice izpodbiti, vendar je trditveno in dokazno breme za take trditve na njiju. Sodišču zgolj na podlagi zapisa, da sta pisanje prejela 12.12.2022, ni bilo treba opravljati nobenih dodatnih poizvedb. Po mnenju pritožbenega sodišča bi bilo dodatno aktivnost sodišča mogoče zahtevati le v primeru, da na podlagi navedb strank nastane utemeljen dvom v pravilnost vročitve.
priposestvovalna doba - priposestvovanje in pravična posest po odz - pristna posest
Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi med drugim pravilno izhajalo iz paragrafa 1477 ODZ, ki je urejal izredno priposestvovanje in je določal, da kdor opira priposestvovanje na dobo tridesetih ali štiridesetih let, mu ni treba označiti pravičnega naslova, priposestvovanje v tej daljši dobi pa izključuje nepoštena posest, ki mu je dokazana. Za priposestvovanje nepremičnin je bila namreč v ODZ predpisana tridesetletna doba, za takšno priposestvovanje pa ni bilo treba izkazati pravnega naslova, temveč le, da je posest pravična (dobroverna) in pristna (da ni viciozna).
Nemožnost priposestvovanja velja le za tiste dediče, katerih pravni prednik je posest pridobil s silo, zvijačo ali na skrivaj - viciozno (paragraf 1464 ODZ), kar pa se, kot je obrazloženo, v obravnavani zadevi s strani A. A. ni zgodilo. Sicer pa nedobroverna posest prednika ne onemogoča pridobitve lastninske pravice dobrovernemu nasledniku oz. dediču. Skladno s paragrafom 1463 ODZ nepoštenje prejšnjega posestnika ne ovira poštenega naslednika ali dediča, da prične s priposestvovanjem od dne svoje posesti.
sodba na podlagi pripoznave - delna pripoznava tožbenega zahtevka - razveljavitev prvostopenjske sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je mimo jasno izražene izjave toženke, kateri del tožbenega zahtevka pripoznava, izdalo delno sodbo na podlagi pripoznave tudi glede 3. točke tožbenega zahtevka, čeprav toženka tega dela tožbe ni pripoznala. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
sklep o začetku stečajnega postopka - vročitev sklepa - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve insolventnosti
Iz četrtega odstavka 235. člena v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, ki ureja postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka izhaja, da je pritožbeni okvir družbenika dolžnika v primerjavi s pritožbo, ki jo lahko zoper sklep vloži dolžnik, zožen. Družbenik stečajnega dolžnika sme pritožbeno izpodbijati le pogoj insolventnosti.
ZIUPOPDVE člen 33, 87, 87/1, 87/4, 87/5. ZZUOOP člen 56. ZDR-1 člen 6. URS člen 2.
dodatek za nevarnost in posebne obremenitve - povečan obseg dela - COVID-19 - delo na domu - diskriminacija
Ker so se posebni, strožji (varnostni) ukrepi, ki so jih bili dolžni v okviru reorganizacije dela izvajati vsi zaposleni v javnih zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih, v katerih so bili še posebej (nadpovprečno) izpostavljeni možnosti okužbe, izvajali v prostorih delodajalca, je tožena stranka utemeljeno odločila, da za čas dela od doma zaposlenim ta dodatek ne pripada.
Za povečan obseg dela je predvideno plačilo v skladu z določbami ZSPJS ter Uredbo o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence in ne plačilo po 87. členu ZIUPOPDVE.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - pravice solastnika - stvarna legitimacija - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - nedopusten poseg v lastninsko pravico - poseg v solastninsko pravico - razmerja med etažnimi lastniki
Toženčev poseg pomeni poseg v solastninsko pravico toženca, nadstrešek prejšnjega ne nadomešča, je bistveno večji, predimenzioniran, zastira pogled, onemogoča čiščenje okna, s konstrukcijo je poseženo v skupno streho. Zato so trditve, da poseg ne presega tolerančnega praga, ki bi pomenil oviro za izvrševanje tožnikove lastninske pravice, neutemeljene. Enako velja za pavšalne trditve, da je arhitektonsko sedanje stanje boljše od prejšnjega in da je objekt pridobil na vrednosti.
Tožnik ima brez dvoma pravni interes, da brani svojo solastninsko pravico proti posegom, ki vzemirjajo to njegovo pravico, in za to utemeljeno zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja nepremičnine.
Starši lahko z otroki med vikendi preživijo več kakovostnega časa, zato je potrebno zagotoviti, da tudi oče z mladoletno A. A. lahko preživi vsaj en vikend v mesecu. Res je, da stiki niso uravnoteženo določeni, vendar je treba upoštevati, da gre za začasno ureditev in tudi, da se ureditev stikov prilagaja razlogom, ki so izključno na predlagateljičini strani.
ZPP člen 8, 254. OZ člen 135, 935, 935/1, 943, 943/2.
začetek teka zakonskih zamudnih obresti - zavarovalna pogodba - zavarovalnina - načelo vestnosti in poštenja - zmota - odstop od sodne prakse - procesna kršitev - dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje - oblike krivde - namen - malomarnost - izguba pravic
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe materialnega prava (tč. 12., 13., 27., 28. obrazložitve), in sicer Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o zavarovalnih pogodbah, zavarovalni pogodbi in splošnih pogojih, kot sestavni del pogodbe, ki v drugem odstavku 7. člena določa: "Če je zavarovalec namenoma dal netočno prijavo ali namenoma zamolčal kakšno okoliščino take narave, da zavarovalnica ne bi sklenila pogodbe, če bi vedela za resnično stanje stvari, lahko v času trajanja zavarovanja zahteva razveljavitev pogodbe oziroma odkloni izplačilo zavarovalne vsote." Zavarovalnica mora v tem sporu trditi in ponuditi dokaze, da je zavarovanec kršil zgoraj citirano določilo splošnih pogojev.