denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - delovna nesreča - padec z lestve - delo na višini - nevarna dejavnost - priznana dejstva - izvedensko mnenje - pavšalne pritožbene navedbe - nedovoljene pritožbene novote - pravočasno grajanje procesnih kršitev
Delo, kakršnega je opravljal tožnik (frezanje utorov v steno z ročno frezo, težko 4 do 5 kg z višino dela cca. 2,5 metra od tal in stojno višino cca. 1 meter od tal), ni nevarna dejavnost oziroma ni delo na višini, temveč delo na zavarovani višini, ki se lahko opravlja tudi s pomočjo A lestve (A oblike, lesena, brez kakršnekoli protizdrsne zaščite). Izvedenec je pojasnil, da bi bilo res varneje, če bi se delo opravljalo z odrom, vendar je povedal tudi, da se delo lahko opravlja tudi na lestvi in je varno, če se pravilno dela. Slednje pa pomeni, da zavarovanec toženke ni kršil nobenih varnostnih predpisov (zato ni podana krivdna odgovornost zavarovanca toženke), poleg tega pa ne gre za delo, pri katerem bi pretila povečana nevarnost, ki je tudi z najstrožjimi ukrepi ni mogoče odvrniti oziroma se ji izogniti, torej ne gre za nevarno dejavnost v smislu 149. in nadaljnjih členov OZ, zato ni podana objektivna odgovornost zavarovanca toženke.
stroškovnik - sklep o pravdnih stroških - seznanitev stranke z vsebino pripravljalne vloge
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke z delnim umikom tožbe, kar pritožbeno ni sporno. Torej je bila pripravljalna vloga vročena toženi stranki, na njej pa je tožeča stranka priglasila pravdne stroške. Nadalje je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe, ki je bila prav tako vročena toženi stranki s pozivom naj odgovori, priglasila stroške za sestavo te vloge. Na ta način se je tožena stranka lahko seznanila s specifikacijo stroškov.
V tem socialnem sporu je mogoče upoštevati zdravstveno stanje in v zvezi s tem preostalo delovno zmožnost tožnika do datuma dokončne odločbe toženca. Tako so lahko relevantni tudi izvidi do tega datuma, kasnejši izvidi pa le toliko, kolikor se nanašajo na tožnikovo zdravstveno stanje do referenčnega dne.
predlog za obnovo postopka - zavrženje pritožbe kot prepozne - pritožba po poteku roka - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku
Pritožba je prepozna, saj je bila vročena po poteku zakonskega roka zanjo. Zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 346. člena in 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zavrglo, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje in ker ni našlo tehtnih razlogov za obravnavo nepravočasne pritožbe (tretji odstavek 33. člena ZNP).
obnova pravdnega postopka - obnovitveni postopek - obnovitveni razlog - sprememba pravnomočne odločbe - odločba centra za socialno delo - dokazna listina - višina denarne terjatve
Obnovitveni razlog po 9. točki 394. člena ZPP bi bil podan le v primeru, če bi se sodba sodišča prve stopnje oprla na pravnomočno odločbo CSD, ta odločba, na katero je bilo sodišče vezano, pa bi kasneje odpadla, ker bi bila pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena. V obravnavanem primeru pa pravnomočna odločba v času odločanja sodišča prve stopnje še ni bila sprejeta, saj je toženka odločbo CSD izpodbijala. Ker je sodišče prve stopnje sporno odločbo CSD upoštevalo le v okviru dokazov, obnovitveni razlog po 9. točki 394. člena ZPP ni podan.
Dolžnikove pritožbene navedbe se ne nanašajo na vsebino izpodbijanega sklepa. Tako ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje glede očitne pisne napake pri navedbi upnika v sklepu o izvršbi, kjer je zmotno naveden dolžnik.
Tožnik je bil v obdobju, ko je bil vključen v obvezno zavarovanje kot družbenik in direktor družbe oziroma kot samozaposlen, sam dolžan obračunati in plačati prispevke ter o tem posredovati podatke, zato je dokazno breme plačila prispevkov na njegovi strani.
spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - konfliktnost med starši - kolizija interesov - navzkrižje interesov - varstvo koristi otroka - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - odvetnik - izbira odvetnika - varovanje pravic in koristi - potrebno strokovno znanje - zastopanje po odvetniku - zagovorništvo otrok - pravica otroka do zagovornika - zagovornik otroka
Obstoj kolizije interesov med starši in otrokom je podlaga za postavitev kolizijskega skrbnika po prvem odstavku 269. člena DZ in ne zagovornika po 192. členu DZ. Funkciji kolizijskega skrbnika in zagovornika otroka v postopku sta različni. V skladu z drugim odstavkom 25.a člena Zakona o varuhu človekovih pravic zagovornik nudi strokovno pomoč otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v katerih je udeležen, ter mnenje otroka posreduje pristojnim organom in institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih, ni pa njegov zakoniti zastopnik. Namen zagovornika je, da otroku nudi psihosocialno podporo, se pogovarja z njim o njegovih željah, počutju in mnenju, otroka seznani s postopki in dejavnostmi na način, razumljiv njegovi starosti in razvoju, išče najprimernejše rešitve skupaj z otrokom, mu ob koncu postopka pomaga napisati izjavo ter spremlja otroka pred organi in institucijami, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. Zagovornik torej pomaga otroku, da izrazi svoje mnenje v postopku, ne more pa ga v postopku zastopati. Slednje je naloga kolizijskega skrbnika, ki otroka na primeren način seznani s postopkom in pomenom posameznih procesnih dejanj ter v otrokovem imenu podaja trditve, predlaga dokaze in se izreka o procesnem gradivu.
ZZD člen 223, 265.. ZTLR člen 55.. ZSZ člen 5.. ZPP člen 339, 339/2-8.
stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - omejitev priposestvovanja - družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi - nezazidana stavbna zemljišča - družbena lastnina - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - opredelitev sodišča do trditev pravdne stranke - navedbe, bistvene za odločitev
Sporno zemljišče je bilo pred lastninskim preoblikovanjem družbena lastnina v uporabi občine A. - Sklada stavbnih zemljišč.
Pri tem je šlo za neposredno izvrševanje funkcije družbene skupnosti glede urejanja in uporabe stavbnega zemljišča - za pravico razpolaganja z zemljiščem tako, da se daje v uporabo ali v začasno uporabo in zakup.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da služeče zemljišče ni predstavljalo družbenega sredstva v družbeni pravni osebi, zato ni podana "omejitev" priposestvovanja po 55. členu ZTLR.
ZPP člen 158, 158/1. ZUP člen 7, 8. ZZVZZ člen 44a. ZDSS-1 člen 72.
odločitev o stroških postopka - umik tožbe
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje plačilo stroškov postopka pravilno naložilo toženi stranki. Stroški postopka so tožniku nastali z vložitvijo tožbe. Šele tekom predmetnega sodnega postopka je tožena stranka tožniku povrnila stroške zdravljenja v tujini, s čimer je izpolnila tožbeni zahtevek, tožnik pa je tožbo pravočasno umaknil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065449
ZNP-1 člen 6, 6/2, 21, 22, 70, 70/2. ZPP člen 97, 97/3. DZ člen 262.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pooblastilo za zastopanje - dvom v pristnost pooblastila - overitev podpisa - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - pravni interes prizadete stranke - udeleženci nepravdnega postopka - materialni udeleženci - raziskovalna dolžnost - varstvo ranljivih skupin - zdravstvene težave - skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - sposobnost oblikovanja svobodne volje - demenca - zaslišanje na naroku - izvedensko mnenje
Sodišče mora v okviru raziskovalne dolžnosti in dolžnosti zavarovanja interesov nemočne osebe slišati tudi osebe, ki se potegujejo za skrbništvo (četudi nimajo tovrstnega zahtevka oziroma pravice to zahtevati), predvsem bližnje sorodnike.
Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo. Obravnavani primer je tipična situacija, ko je pooblastilo dvomljivo.
Sodišče je ravnalo prav, ko je nasprotno udeleženko zaslišalo na naroku, kjer se je prepričalo, da nasprotna udeleženka nima celovitega uvida v dogajanje okoli sebe.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38.
stroški postopka - nagrada izvedenca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvedenski organ ni pribavljal dodatne dokumentacije (zdravstvenega kartona). To pa pomeni, da člana izvedenskega organa nista upravičena do priznanja 102,00 EUR, kot je to odločilo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 254, 254/3,. ZZVZZ člen 44b.
stroški zdravljena v tujini - pravica do povračila stroškov zdravljenja - izločitev izvedenca - postavitev drugega izvedenca
Dejanski stan iz 44.b člena ZZVZZ ni izpolnjen, saj je zavarovanec, kljub zahtevi po dodatni preiskavi, poseg opravil v tujini. Posledično najdaljša dopustna čakalna doba in razumen čas ne moreta biti presežena. Zdravstveno stanje zavarovanca ni dovoljevalo varne izvedbe operacije. Zahteva po dodatnih preiskavah je bila strokovno utemeljena, kar so potrdili tudi člani izvedenskega organa.
preizkus po uradni dolžnosti - dovoljenost pritožbe - napačen pravni pouk - pripor - zavrnitev predloga za odpravo pripora - podaljšanje pripora po izreku sodbe - trajanje pripora po izreku sodbe - preizkus ali so še dani razlogi za pripor
Določba 361. člena ZKP izrecno ne določa, da mora sodišče po uradni dolžnosti preverjati obstoječe priporne razloge po razglasitvi sodbe do predložitve zadeve višjemu sodišču.
Obtoženi je v priporu na podlagi pravnomočnega sklepa razpravljajočega senata o podaljšanju pripora ob izreku obsodilne sodbe, izdanega na podlagi prvega odstavka 361. člena ZKP, torej zakonito.
ugotavljanje invalidnosti - delo s krajšim delovnim časom - dopolnitev izvedenskega mnenja
Vprašanje o tem, za kakšno delo in ob kakšnih pogojih je tožnica zmožna za delo, je bilo predmet presoje v predsodnem postopku ter kasneje zaradi vložene tožbe tudi predmet presoje pred sodiščem. V primeru, da tožnica s podanim izvedenskim mnenjem ni bila zadovoljna oziroma je pričakovala mnenje, ki bo sledilo njenim željam, to ne vodi k zaključku, da je mnenje pomanjkljivo, še manj pa, da izvedenski organ ni podal argumentiranega in jasnega odgovora.
ZPP člen 180, 180/1, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - popolnost tožbe - zadostna opredeljenost oz. določnost dajatvenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog
Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi tega sklepa se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Predlog za izvršbo se obravnava kot tožba v pravdnem postopku (zadnja poved drugega odstavka 62. člena ZIZ). To pomeni, da tako predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot prva pripravljalna vloga, v kateri tožnik navede dejansko podlago toženkine obveznosti, skupaj tvorita tožbo. Ker je višina zahtevka opredeljena že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, toženka ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da tožnik v dopolnitvi tožbe ni postavil določnega tožbenega zahtevka.
Dejanska podlaga tožbenega zahtevka je dovolj opredeljena, če je razumljivo, na podlagi česa tožnik zahteva plačilo vtoževanega zneska od toženca. Da je tožba formalno popolna, mora tožnik navesti dovolj dejstev, ki tožbeni zahtevek nedvoumno individualizirajo in omogočajo njegovo ločitev od vseh drugih.
Zgolj dejstvi, da sta toženca sporno pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti užitka sklenila dobro leto dni po tem, ko je toženka postala solastnica predmetne nepremičnine, in le nekaj dni po tem, ko ju je tožnica z dopisom z dne 19. 8. 2020 (priloga spisa A8) seznanila, da se navkljub sporazumu z dne 29. 7. 20201 (priloga spisa A7), iz predmetne nepremičnine ne namerava izseliti in da bo sprožila postopek za delitev solastnine, še ne utemeljuje zaključka, da sta toženca ravnala nezakonito ali nemoralno.
Poleg tega pa je ustanovitev užitka na solastniškem deležu nekaj manj od prenosa solastninskega deleža na nepremičnini, zaradi česar ni videti ovir, da solastnik, ki lahko brez soglasja drugega solastnika prenese svoj solastniški delež (glej tretji odstavek 66. člena SPZ), na solastniškem deležu ustanovi užitek (kar je z zakonom tudi izrecno dovoljeno, kot izhaja iz 231. člena SPZ).