odškodninska odgovornost zavarovanca - prometna nesreča - nastanek škode - nepremoženjska škoda - dokazovanje - predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - neizvedba predlaganih dokazov - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Sodišče prve stopnje je v 19. točki obrazložitve zapisalo, da je za ugotavljanje telesnih poškodb pristojen izvedenec medicinske stroke, a vendar takega dokaza ni izvedlo iz razlogov ekonomičnosti. Izhajalo je iz zaključka, da po teoriji adekvatne vzročnosti sile, ki so delovale na telo tožnika (in ki se niso niti približale silam, ki lahko povzročijo telesne poškodbe), po rednem teku stvari ne morejo pripeljati do škodne posledice. A vendar je sodišče prve stopnje prezrlo, da je izvedenec cestnoprometne stroke ugotovil tudi, da je ob ugotovljenih silah tveganje za nastanek kakršne koli poškodbe vratne hrbtenice 40-45 %. Povedano drugače: ob enakih silah bo prišlo do poškodbe hrbtenice pri približno štirih oškodovancih izmed desetih, kar pa je seveda daleč od zanemarljive možnosti za nastanek škode. Da bi preverili, ali je oškodovanec ena izmed teh štirih oseb, bi bilo treba izvesti še dokaz z izvedencem medicinske stroke. Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni izvedlo dokaza z (s strani tožnika predlaganim) izvedencem medicinske stroke nepopolno ugotovilo dejansko stanje, hkrati pa to pomeni tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila na ta način tožniku odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00084856
KZ-1 člen 186. ZNPPol člen 40, 51, 52, 52/4. ZKP člen 214. ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-1, 58, 58/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - predlog za izločitev dokazov - ugotavljanje nezakonitosti dokaza - policijska pooblastila - anonimna prijava - neposredna zaznava policistov - sum storitve kaznivega dejanja - sum storitve prekrška - osredotočenost suma - pregled oseb in stvari - ugotavljanje identitete - izročitev predmetov - poziv za izročitev prepovedanih predmetov - prepovedana droga - zaseg predmeta - pravni pouk - privilegij zoper samoobtožbo - neupoštevanje poziva - osebna preiskava brez odredbe sodišča - prekoračitev policijskih pooblastil - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - nezakonit dokaz - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - odredba za hišno preiskavo - vsebina odredbe za hišno preiskavo - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum
V dani situaciji, ker do prostovoljne izročitve ni prišlo, bi policija od D. D. predmet, ki ga je imel v posesti, lahko pridobila le na podlagi odredbe za opravo osebne preiskave, ki pa v predmetni zadevi ni bila pridobljena. Glede na povedano sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrača pritožbeno tezo, da gre za zakonit dokaz in se strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da je policija do inkriminiranega zavitka (v katerem je bila ugotovljena prepovedana droga) prišla s kršitvijo določb ZKP, ki določa pogoje za zaseg predmetov osumljencu (214. člen ZKP) v povezavi z določbo drugega odstavka 58. člena ZP-1. Zato je sodišče upravičeno sledilo predlogu zagovornika za izločitev vseh dokazov, ki so bili pridobljeni dne 19. 4. 2022 in je iz spisa izločilo tudi dele uradnih zaznamkov, ki se konkretno nanašajo na opisani zaseg.
Sicer pa pritožbena graja, ki se zavzema za izločitev vseh dokazov, ki jih je policija pridobila po 19. 4. 2022, ni utemeljena. Iz spisovnih podatkov in razlogov izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je policija opravljala kontrole na varnostnem območju na podlagi anonimne prijave, da naj bi oseba, ki je bila identificirana kot A. A., preprodajala droge in sicer na območju X, saj se z vozilom Audi 5, z reg. št. LJ 002 pripelje na P+R parkirišče, kjer pusti vozilo in na naslov X pride peš, za kratek čas, običajno dopoldne. Pri tem ni šlo zgolj za dogodek z dne 19. 4. 2022, ko so kriminalisti (v okoliščinah opisanih v točki 7 tega sklepa) zaznali izročitev predmeta med A. A. in neznano osebo (ki je bila zatem identificirana kot D. D.), ampak je policija nadaljevala s svojimi aktivnostmi oziroma klasičnimi metodami dela, katerih izsledki pa ne predstavljajo "sadežev zastrupljenega drevesa", kot to zgolj na pavšalni ravni zatrjuje pritožnik.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00066350
ZPP člen 70, 70-6. ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 14. ZVZD-1 člen 12, 12/3.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - zahteva za izločitev sodnika - odklonitveni razlog - protipravno ravnanje delavca - poziv sodišča - neizvedba dokaza
Okoliščina, da zakonski partner predsednice senata opravlja enako dejavnost kot prvi toženec, ob odsotnosti zatrjevanja njegove neposredne povezave s strankami postopka, ni takšne narave, da bi vzbujala dvom o nepristranskosti predsednice senata.
Pravilno vzpenjanje na podest prikolice tovornega vozila na višini 107 centimetrov preko kratke kovinske lestve ne predstavlja dejavnosti z večjim tveganjem za nastanek škode od običajnega v smislu drugega odstavka 131. člena OZ, zato objektivna odškodninska odgovornost prvega toženca ni podana. V obravnavani zadevi je vzpenjanje na podest postalo nevarno zgolj zaradi nepravilnega načina, ki ga je izbral tožnik, po ustaljenem stališču v sodni praksi pa je v takšnem primeru objektivna odgovornost izključena.
Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da prvemu tožencu v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, zato tudi njegova krivdna odškodninska odgovornost ni podana. Zgolj v pritožbi zatrjevane okoliščine, da je tožnik delo opravljal po navodilih in s sredstvi prvega toženca ter v njegovo korist, ne dajejo podlage za nasproten zaključek, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje pa je prvi toženec tožnika ustrezno usposobil za varno delo ter ga na varno opravljanje dela (v tem okviru pa tudi na pravilen način vzpenjanja na prikolico tovornega vozila) s pisnimi navodili in s posvetovanji večkrat opozarjal. Kot že obrazloženo, je do škodnega dogodka prišlo zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki se je na nevaren način povzpel na višino prikolice tovornega vozila, pri tem pa po ugotovitvi sodišča tudi ni uporabljal predpisane osebne varovalne opreme (čelade in delovnih čevljev z zaščitno kapico), čeprav mu jo je prvi toženec zagotovil in ga na dolžnost njene uporabe tudi večkrat opozarjal.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSPJS člen 8, 8/1, 16, 16/3, 19, 19/1. ZODPol člen 110, 110/2, 110/3. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 8, 8/2.
premestitev - razvrstitev v plačni razred - napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede
Določba drugega odstavka 8. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, da se pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja javnemu uslužbencu napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah, a contrario daje podlago za razlago, da se napredovalno obdobje prekine, če javni uslužbenec zasede oziroma se ga premesti na delovno mesto v višjem tarifnem razredu.
Po prvem odstavku 106. člena DZ lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca. To pomeni, da je o zahtevi upravičenca za odpravo preživnine sodna pristojnost podana. Sodna pristojnost je podana tudi, če med upravičencem in zavezancem obstaja soglasje o odpravi preživnine. Interesi udeležencev v nepravdnem postopku namreč niso vedno diametralno nasprotni in v številnih primerih namen nepravdnega postopka ni rešitev spora med strankama. Res je sicer, da lahko upravičenec in zavezanec o zvišanju, znižanju ali odpravi preživnine po drugem odstavku 106. člena DZ skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa, pri čemer sporazum ne sme ogroziti koristi otrok, vendar pa je to zgolj njuna možnost in ta določba še ne pomeni izključne pristojnosti notarja.
Ne gre spregledati, da naj bi obdolženi očitano kaznivo dejanje storil kmalu po izpustitvi s prestajanja zaporne kazni in v času preizkusne dobe, kar kaže na obdolženčevo izrazito ponovitveno nevarnost.
nagrada in stroški odvetnika - plačilo stroškov postopka - evropski plačilni nalog - stroški sodne takse - konkretizacija stroškov - izdaja plačilnega naloga - samostojna storitev odvetnika - načelo vestnosti in poštenja - določitev vrednosti spornega predmeta - potrebni stroški
Ker tožnik drugih opravil, za katera bi zahteval povračilo stroškov, ni specificiral, kljub za to predvidenim rubrikam v obrazcu plačilnega naloga, je priglasitev stroškov za sestavo dopisa stranki in za pregled dokumentacije prepozna.
Tožbeni zahtevek je neutemeljen, ker je bil razlog za nesklenitev pogodbe o zaposlitvi za delo specialistke oftalmologinje na strani tožnice oziroma je postala izpolnitev obveznosti toženke nemogoča zaradi dejanja, za katerega odgovarja tožnica (prvi odstavek 117. člena OZ). Zaključek, da je toženka po pridobitvi licence upravičeno odklonila sklenitev pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na ugotovitev, da ponujeni ji osnutek pogodbe o zaposlitvi ni bil zakonit, ker v nasprotju z ZDR-1 ni upošteval minimalnih standardov po kolektivni pogodbi dejavnosti in ker ji je z vidika 49. člena URS nalagal nesorazmerno breme.
hitri postopek o prekršku - identiteta storilca - prepoznava - prepoznava oseb po fotografijah - prepoznava na policiji - nezakonit dokaz - anonimna priča - zbiranje dodatnih informacij - preverjanje podatkov - prepoznava storilca - izpovedba priče - dokazna ocena izpovedi prič - dopustnost dokaza - dokazni postopek
Oprava prepoznave predpostavlja, da je oseba, ki opravlja prepoznavo, to osebo predhodno že videla. ZNPPol v tretjem odstavku 46. člena določa le, da mora biti zagotovljeno, da oseba, ki opravlja prepoznavo, pred začetkom prepoznave ne vidi posamezne fotografije osebe oziroma same osebe, ki jo bo prepoznavala, zato dejstvo, da je priča B. B. videl storilca in nato njegovo fotografijo na njegovem Facebook profilu na dan storitve prekrškov, ne vpliva na pravilnost in zakonitost izvedene prepoznave na policiji, poleg tega so bile pri postopku prepoznave uporabljene fotografije, ki so bile pridobljene iz uradnih evidenc CRP RS.
Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa je dobljeni podatek o tem, da naj bi šlo za A. A., preverila tako, da je z zbiranjem dodatnih informacij oziroma kontrolo tega podatka na družbenem omrežju Facebook ugotovila, da gre za isto osebo, kot je obravnavana. V takem primeru storilec ni v slabšem položaju kot prekrškovni organ, saj nobeden nima možnosti zaslišanja tega neznanega moškega. Tudi sicer dejstvo, da ni jasno, kdo je bil ta neznani moški, ni odločilno, ker je podatek, ki ga je posredoval, postal del procesno veljavnih dokazov, saj je bil potrjen z opravo prepoznave pred policijo, sodišče pa je nato pričo, ki je opravljala prepoznavo, tudi zaslišalo in njeno izpoved dokazno ocenilo.
V okviru "smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama" je uzakonjeno tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP, ki nalaga sodišču dolžnost, da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.
Pavšalna navedba, da posojilojemalec tožeči stranki ne dolguje nič, ker naj tožeča stranka ni izkazala, da bi posojilodajalcu nakazala več kot 37.000,00 EUR (kolikor je posojilojemalec nesporno vrnil tožeči stranki) ob pojasnilu tožeče stranke o dogajanju v zvezi s Pogodbo o revolving posojilu in sklenjenimi dodatki, razloga za znižanje višine odobrenega revolving posojila v Dodatku št. 4 k Pogodbi o revolving posojilu ter njenih trditvah o višini dolga in plačilu posojilodajalca po zapadlosti revolving posojila, ne predstavlja konkretizirnega nasprotovanja.
Ker so se navedbe tožeče stranke o dejstvih zaradi neprerekanja štele za priznane, njihovo dokazovanje niti ni bilo potrebno.
Tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti po sklenjeni naročniški pogodbi, aneksih in splošnih pogojih tožeče stranke, zato ji je sodišče prve stopnje pravilno naložilo, da to stori.
ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. URS člen 49. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 170.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojak - COVID-19 - pogoj PCT - testiranje zaposlenih - neupravičena odsotnost z dela - prepoved vstopa - ustavna odločba - diskriminacija
Toženka je dokazala, da tožniku ni bilo brez razloga prepovedano opravljanje dela, temveč mu je bil zavrnjen vstop v vojašnico, ker ni izpolnjeval pogoja PCT, saj se je odločil, da se ne želi testirati. Tako ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da tožniku ni bilo omogočeno opravljanje dela iz razlogov na strani toženke, saj je šlo pri zavračanju testiranja kot utemeljene zahteve toženke za tožnikovo osebno odločitev.
ZPP člen 155, 163, 163/2, 163/3. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 7.
evropski plačilni nalog - stroški v postopku izdaje evropskega plačilnega naloga - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - specifikacija stroškov - potrebni izdatki - načelo vestnosti in poštenja
Prav tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov, nastalih z vlogo z dne 7. 3. 2022, s katero je tožnik odgovoril na predlog sodišča za spremembo vloge za evropski plačilni nalog, saj so ti stroški za nasprotno stranko nepotrebni in je zato ne morejo bremeniti. Temeljno načelo vestnosti in poštenja, ki velja v civilnem procesu, je, da so potrebni stroški, ki naj se povrnejo nasprotni stranki, skrčeni na najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo tožnika.
solastnina - uporaba solastne stvari - skupno bivališče - nasilje v družini - izselitev zakonca - neuporaba nepremičnine - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - pravica do uporabnine - višina uporabnine - povprečna tržna najemnina - cenilec - poslovodstvo brez naročila - vpis pravic v zemljiško knjigo
Sodna praksa priznava pravico do uporabnine solastniku, ki se zaradi nasilja drugega solastnika izseli iz nepremičnine in zato opusti rabo nepremičnine.
Višino uporabnine je prvostopenjsko sodišče ustrezno določilo s pomočjo sodnega cenilca na podlagi povprečne vrednosti mesečne najemnine, izračunane z metodo tržnih primerjav in metodo donosa, pri čemer je upoštevalo tudi rast cen.
Na višino uporabnine ne vpliva dejstvo, da je tožnik v obnovo nepremičnine vložil določena sredstva, tožnica pa za to ni ničesar prispevala. Res je sicer, da ima (so)lastnik v zvezi z nepremičnino ne samo pravice, temveč tudi obveznosti. Kolikor je šlo za nujna ali koristna dela, ima zato toženec proti tožnici na voljo zahtevek iz naslova poslovodstva brez naročila. Vendar v tej pravdi ni postavil (ustreznega) pobotnega zahtevka ali nasprotne tožbe, zato se sodišče prve stopnje s tem vprašanjem ni ukvarjalo.
Prvostopno sodišče je zmotno sklepalo, da ni šlo za promet z zavarovanim vozilom – traktorjem, kot ga opredeljujejo Splošni pogoji. Ugotovljeno dejansko stanje namreč nasprotno potrjuje, da je šlo za premik traktorja oz. za njegovo delovanje kot prevoznega sredstva, ki je služil prevozu z enega (izpod nadstreška) do nameravano drugega mesta (na zelenico) in je bil med vožnjo po asfaltiranem dvorišču v pogonu, torej tudi v trenutku, ko je tožnik poskušal sestopiti z njega zaradi preverjanja nadaljnjega varnega premika, kar pomeni, da je šlo za promet z zavarovanim vozilom. Glede na dikcijo prometne nesreče iz Splošnih pogojev je tako pritrditi pritožnikovi trditvi, da je bil v konkretnem primeru traktor v času škodnega dogodka v svoji primarni funkciji motornega vozila. Tožnik, ki ga je upravljal, je izstopal s traktorja in je bil v trenutku nesreče še vedno voznik. Splošni pogoji, dogovorjeni med obema pogodbenikoma v okviru njune pogodbene avtonomije, ki širijo definicijo prometne nezgode v primerjavi z zakonsko definicijo, omogočajo, da je prometna nesreča tudi prometna nesreča, ki se zgodi na katerikoli površini, kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom. Takšni definiciji kraj škodnega dogodka v konkretno ugotovljenih okoliščinah ustreza.
ZPP člen 3, 13, 188. ZGD-1 člen 482, 504, 509, 511.
predhodno vprašanje - umik - zakoniti zastopnik
Prvostopno sodišče je o tem, kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, A. A. ali B. B., odločilo kot o predhodnem vprašanju, v skladu s 13. členom ZPP v konkretni zadevi, s pravnim učinkom samo v tej pravdi.
V tem socialnem sporu je mogoče upoštevati zdravstveno stanje in v zvezi s tem preostalo delovno zmožnost tožnika do datuma dokončne odločbe toženca. Tako so lahko relevantni tudi izvidi do tega datuma, kasnejši izvidi pa le toliko, kolikor se nanašajo na tožnikovo zdravstveno stanje do referenčnega dne.
spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - konfliktnost med starši - kolizija interesov - navzkrižje interesov - varstvo koristi otroka - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - odvetnik - izbira odvetnika - varovanje pravic in koristi - potrebno strokovno znanje - zastopanje po odvetniku - zagovorništvo otrok - pravica otroka do zagovornika - zagovornik otroka
Obstoj kolizije interesov med starši in otrokom je podlaga za postavitev kolizijskega skrbnika po prvem odstavku 269. člena DZ in ne zagovornika po 192. členu DZ. Funkciji kolizijskega skrbnika in zagovornika otroka v postopku sta različni. V skladu z drugim odstavkom 25.a člena Zakona o varuhu človekovih pravic zagovornik nudi strokovno pomoč otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v katerih je udeležen, ter mnenje otroka posreduje pristojnim organom in institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih, ni pa njegov zakoniti zastopnik. Namen zagovornika je, da otroku nudi psihosocialno podporo, se pogovarja z njim o njegovih željah, počutju in mnenju, otroka seznani s postopki in dejavnostmi na način, razumljiv njegovi starosti in razvoju, išče najprimernejše rešitve skupaj z otrokom, mu ob koncu postopka pomaga napisati izjavo ter spremlja otroka pred organi in institucijami, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih. Zagovornik torej pomaga otroku, da izrazi svoje mnenje v postopku, ne more pa ga v postopku zastopati. Slednje je naloga kolizijskega skrbnika, ki otroka na primeren način seznani s postopkom in pomenom posameznih procesnih dejanj ter v otrokovem imenu podaja trditve, predlaga dokaze in se izreka o procesnem gradivu.
ugotavljanje invalidnosti - delo s krajšim delovnim časom - dopolnitev izvedenskega mnenja
Vprašanje o tem, za kakšno delo in ob kakšnih pogojih je tožnica zmožna za delo, je bilo predmet presoje v predsodnem postopku ter kasneje zaradi vložene tožbe tudi predmet presoje pred sodiščem. V primeru, da tožnica s podanim izvedenskim mnenjem ni bila zadovoljna oziroma je pričakovala mnenje, ki bo sledilo njenim željam, to ne vodi k zaključku, da je mnenje pomanjkljivo, še manj pa, da izvedenski organ ni podal argumentiranega in jasnega odgovora.