376. člen OZ je glede teka zamudnih obresti potrebno uporabiti tudi, če je obligacijsko razmerje iz katerega izvira terjatev, nastalo pred 1. 1. 2002, pa obresti tečejo še po tem datumu. Navedeno velja za čas do 22. 5. 2007, ko je pričela veljati novela OZ-A, ki je črtala določbo 376. člena OZ oziroma za zamudne obresti odpravila pravilo „ne ultra alterum tantum“.
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja, ki je urejeno v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, kar velja tudi v primeru, ko gre za izdajo začasne odredbe znotraj pravdnega postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupravičena odsotnost z dela - odobritev letnega dopusta
Po pisnem opozorilu, v katerem je toženka tožniku utemeljeno očitala, da je 23. in 24. 2. 2021 neupravičeno izostal z dela, in mu ga vročila 25. 2. 2021, je tožnik ponovno kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker je 26. 2. 2021 neupravičeno izostal z dela. Gre za krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer tožnik v pritožbi neutemeljeno opozarja, da je šlo za enodnevni izostanek z dela, saj je šlo pri tem za ponovno kršitev po pisnem opozorilu; pisno opozorilo očitno ni doseglo svojega namena in je tožnik istovrstno kršitev ponovil.
stroški postopka - kazenska ovadba - potrebni stroški - spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - materialni stroški - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - višina stroškov
Po drugem odstavku 11. člena OT je sicer odvetnik upravičen tudi do povračila izdatkov za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke, vendar pa lahko po tretjem odstavku 11. člena OT te izdatke obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1.000 točk. Navedeno pomeni, da odvetnik ni upravičen do obojega, torej do povračila izdatkov fotokopiranja v dejanskem znesku (94,60 EUR) in povračila v pavšalnem znesku 19,8 točk (11,88 EUR).
V okviru "smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama" je uzakonjeno tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP, ki nalaga sodišču dolžnost, da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.
Pavšalna navedba, da posojilojemalec tožeči stranki ne dolguje nič, ker naj tožeča stranka ni izkazala, da bi posojilodajalcu nakazala več kot 37.000,00 EUR (kolikor je posojilojemalec nesporno vrnil tožeči stranki) ob pojasnilu tožeče stranke o dogajanju v zvezi s Pogodbo o revolving posojilu in sklenjenimi dodatki, razloga za znižanje višine odobrenega revolving posojila v Dodatku št. 4 k Pogodbi o revolving posojilu ter njenih trditvah o višini dolga in plačilu posojilodajalca po zapadlosti revolving posojila, ne predstavlja konkretizirnega nasprotovanja.
hitri postopek o prekršku - identiteta storilca - prepoznava - prepoznava oseb po fotografijah - prepoznava na policiji - nezakonit dokaz - anonimna priča - zbiranje dodatnih informacij - preverjanje podatkov - prepoznava storilca - izpovedba priče - dokazna ocena izpovedi prič - dopustnost dokaza - dokazni postopek
Oprava prepoznave predpostavlja, da je oseba, ki opravlja prepoznavo, to osebo predhodno že videla. ZNPPol v tretjem odstavku 46. člena določa le, da mora biti zagotovljeno, da oseba, ki opravlja prepoznavo, pred začetkom prepoznave ne vidi posamezne fotografije osebe oziroma same osebe, ki jo bo prepoznavala, zato dejstvo, da je priča B. B. videl storilca in nato njegovo fotografijo na njegovem Facebook profilu na dan storitve prekrškov, ne vpliva na pravilnost in zakonitost izvedene prepoznave na policiji, poleg tega so bile pri postopku prepoznave uporabljene fotografije, ki so bile pridobljene iz uradnih evidenc CRP RS.
Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa je dobljeni podatek o tem, da naj bi šlo za A. A., preverila tako, da je z zbiranjem dodatnih informacij oziroma kontrolo tega podatka na družbenem omrežju Facebook ugotovila, da gre za isto osebo, kot je obravnavana. V takem primeru storilec ni v slabšem položaju kot prekrškovni organ, saj nobeden nima možnosti zaslišanja tega neznanega moškega. Tudi sicer dejstvo, da ni jasno, kdo je bil ta neznani moški, ni odločilno, ker je podatek, ki ga je posredoval, postal del procesno veljavnih dokazov, saj je bil potrjen z opravo prepoznave pred policijo, sodišče pa je nato pričo, ki je opravljala prepoznavo, tudi zaslišalo in njeno izpoved dokazno ocenilo.
priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - nedopustni dokaz
Priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini, ki je bila družbena lastnina.
Zato pa pritožbeno novi predlagani dokazi predstavljajo nedopustne dokaze po prvem odstavku 337. člena ZPP, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Na takšno opredelitev teh dokaznih predlogov pa dejstvo, ali bi njihova izvedba lahko zavlekla reševanje spora, ne vpliva.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00084856
KZ-1 člen 186. ZNPPol člen 40, 51, 52, 52/4. ZKP člen 214. ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-1, 58, 58/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - predlog za izločitev dokazov - ugotavljanje nezakonitosti dokaza - policijska pooblastila - anonimna prijava - neposredna zaznava policistov - sum storitve kaznivega dejanja - sum storitve prekrška - osredotočenost suma - pregled oseb in stvari - ugotavljanje identitete - izročitev predmetov - poziv za izročitev prepovedanih predmetov - prepovedana droga - zaseg predmeta - pravni pouk - privilegij zoper samoobtožbo - neupoštevanje poziva - osebna preiskava brez odredbe sodišča - prekoračitev policijskih pooblastil - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - nezakonit dokaz - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - odredba za hišno preiskavo - vsebina odredbe za hišno preiskavo - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum
V dani situaciji, ker do prostovoljne izročitve ni prišlo, bi policija od D. D. predmet, ki ga je imel v posesti, lahko pridobila le na podlagi odredbe za opravo osebne preiskave, ki pa v predmetni zadevi ni bila pridobljena. Glede na povedano sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrača pritožbeno tezo, da gre za zakonit dokaz in se strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da je policija do inkriminiranega zavitka (v katerem je bila ugotovljena prepovedana droga) prišla s kršitvijo določb ZKP, ki določa pogoje za zaseg predmetov osumljencu (214. člen ZKP) v povezavi z določbo drugega odstavka 58. člena ZP-1. Zato je sodišče upravičeno sledilo predlogu zagovornika za izločitev vseh dokazov, ki so bili pridobljeni dne 19. 4. 2022 in je iz spisa izločilo tudi dele uradnih zaznamkov, ki se konkretno nanašajo na opisani zaseg.
Sicer pa pritožbena graja, ki se zavzema za izločitev vseh dokazov, ki jih je policija pridobila po 19. 4. 2022, ni utemeljena. Iz spisovnih podatkov in razlogov izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je policija opravljala kontrole na varnostnem območju na podlagi anonimne prijave, da naj bi oseba, ki je bila identificirana kot A. A., preprodajala droge in sicer na območju X, saj se z vozilom Audi 5, z reg. št. LJ 002 pripelje na P+R parkirišče, kjer pusti vozilo in na naslov X pride peš, za kratek čas, običajno dopoldne. Pri tem ni šlo zgolj za dogodek z dne 19. 4. 2022, ko so kriminalisti (v okoliščinah opisanih v točki 7 tega sklepa) zaznali izročitev predmeta med A. A. in neznano osebo (ki je bila zatem identificirana kot D. D.), ampak je policija nadaljevala s svojimi aktivnostmi oziroma klasičnimi metodami dela, katerih izsledki pa ne predstavljajo "sadežev zastrupljenega drevesa", kot to zgolj na pavšalni ravni zatrjuje pritožnik.
Ker tožena stranka vtoževane terjatve ni poravnala niti do konca maja 2022, kot je sama zatrjevala odlog plačila, ni prišlo do dogovora o novem roku za plačilo obveznosti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00065702
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1. ZUP člen 63, 63/2, 67, 67/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - izrečene kazenske točke - vložitev pravnega sredstva - nepopolna vloga - podpis vloge - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo
Glede na vse zgoraj pojasnjeno, zlasti pa ugotovitev sodišča prve stopnje po opravljenem naroku dne 13. 12. 2022, da je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec B. B., o kateri pa še ni bilo odločeno, kar pomeni, da plačilni nalog ni mogel postati pravnomočen, torej tudi ne z njim izrečene kazenske točke, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V nadaljnjem postopku naj o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec, odloči sodišče prve stopnje.
SPZ člen 9, 43, 45, 45/4. ZTLR člen 24, 24/1, 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2.
priposestvovanje - dobra vera - dobra vera pravnega prednika - dobra vera priposestvovalca - nesklepčna tožba
Dobroverni lastniški posestnik mora biti prepričan, da je stvar njegova, in to tudi po tem, ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah. Celotno ravnanje priposestvovalca mora utemeljevati sklep, da je ravnal vestno oziroma da ni opustil običajne potrebne skrbnosti.
Okoliščine, iz katerih izhaja, da tožnikova posestna prednika za izvajanje posesti na predmetni nepremičnini nista imela pravnega naslova, bi ob potrebni skrbnosti, ki se zahteva ob posedovanju nepremičnine, morala biti znana tudi tožniku samemu. Tožniku bi ob izvrševanju posesti v letu 2005 moralo biti znano, na kakšnem pravnem temelju sta njegova posestna prednika pričela izvrševati posest na nepremičnini, na kateri je bila od leta 2004 dalje v zemljiški knjigi vknjižena lastninska pravica toženke. Tožniku pa je bila informacija o stvarnih pravicah na nepremičnini dostopna tudi prek vpogleda v zemljiško knjigo, kateri vpisi imajo publicitetni učinek.
Ne glede na pogodbeno predvideno obvezno trajanje zaposlitve toženke pri tožeči stranki 12 mesecev se stranki v pogodbah o štipendiranju za primer krajšega trajanja zaposlitve pri štipenditorju nista dogovorili za sankcijo vračila vseh prejetih štipendij s strani toženke kot štipenditorke, če bi prekinila delovno razmerje prej kot po 12 mesecih zaposlitve pri tožeči stranki. Ker se je toženka nesporno zaposlila pri tožeči stranki, ki to zaposlitev šteje za izpolnitev obveznosti po pogodbi o štipendiranju, v pogodbah o štipendiranju ni podlage za vračilo prejetih štipendij s strani toženke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066611
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 193, 193/5, 193/6, 227, 228, 307, 307/1, 307/3, 323, 324, 340, 340/1, 340/1-1. URS člen 29, 29-4.
kaznivo dejanje ponarejanja listin - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca - opravičilo za izostanek z naroka - zaslišanje obdolženca - sprememba obtožbe - razumljivost izreka sodbe - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja
Dokazno breme je obrnjeno, kar pomeni, da je obdolženec tisti, ki mora sodišču predložiti dokaze, s katerimi utemeljuje opravičljivost izostanka in hkrati predloga za preložitev glavne obravnave, naloga sodišča pa je, da presodi, ali je opravičilo utemeljeno ali ne. V skladu s sodno prakso ni pomembno, v kateri fazi je bil obdolženec zaslišan. Bistveno je, da je bil zaslišan tako, kot to določa ZKP, in da se je prejšnje zaslišanje nanašalo na isti predmet obtožbe. Z opisano spremembo obtožbe je bila zmanjšana kriminalna količina obdolženki očitanega kaznivega dejanja, zaradi česar državni tožilec ni prestopil okvira historičnega dogodka, opisanega v prvotni obtožnici (ki je enak opisu iz zahteve za preiskavo) in ni šlo za novo (drugo) kaznivo dejanje. Opis kaznivega dejanja bi lahko prilagodilo tudi sodišče samo, ne da bi s tem kršilo identiteto med obtožbo in sodbo.
Pravilne so pritožbene trditve tožnika o tem, kako sodna praksa razlaga določilo drugega odstavka 943. člena OZ in zakaj v izpostavljenih okoliščinah konkretnega primera ne gre za takšne izjemne okoliščine, kot jih določa drugi odstavek 943. člena OZ.
Ne gre spregledati, da naj bi obdolženi očitano kaznivo dejanje storil kmalu po izpustitvi s prestajanja zaporne kazni in v času preizkusne dobe, kar kaže na obdolženčevo izrazito ponovitveno nevarnost.
ZPP člen 155, 163, 163/2, 163/3. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 7.
evropski plačilni nalog - stroški v postopku izdaje evropskega plačilnega naloga - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - specifikacija stroškov - potrebni izdatki - načelo vestnosti in poštenja
Prav tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov, nastalih z vlogo z dne 7. 3. 2022, s katero je tožnik odgovoril na predlog sodišča za spremembo vloge za evropski plačilni nalog, saj so ti stroški za nasprotno stranko nepotrebni in je zato ne morejo bremeniti. Temeljno načelo vestnosti in poštenja, ki velja v civilnem procesu, je, da so potrebni stroški, ki naj se povrnejo nasprotni stranki, skrčeni na najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo tožnika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZSPJS člen 8, 8/1, 16, 16/3, 19, 19/1. ZODPol člen 110, 110/2, 110/3. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 8, 8/2.
premestitev - razvrstitev v plačni razred - napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede
Določba drugega odstavka 8. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, da se pri prehodu na drugo delovno mesto v okviru javnega sektorja javnemu uslužbencu napredovalno obdobje ne prekine v primeru, če zasede delovno mesto v istem ali nižjem tarifnem razredu, v isti plačni podskupini ali na istovrstnih oziroma sorodnih delovnih mestih v različnih plačnih podskupinah, a contrario daje podlago za razlago, da se napredovalno obdobje prekine, če javni uslužbenec zasede oziroma se ga premesti na delovno mesto v višjem tarifnem razredu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00066350
ZPP člen 70, 70-6. ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 14. ZVZD-1 člen 12, 12/3.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - zahteva za izločitev sodnika - odklonitveni razlog - protipravno ravnanje delavca - poziv sodišča - neizvedba dokaza
Okoliščina, da zakonski partner predsednice senata opravlja enako dejavnost kot prvi toženec, ob odsotnosti zatrjevanja njegove neposredne povezave s strankami postopka, ni takšne narave, da bi vzbujala dvom o nepristranskosti predsednice senata.
Pravilno vzpenjanje na podest prikolice tovornega vozila na višini 107 centimetrov preko kratke kovinske lestve ne predstavlja dejavnosti z večjim tveganjem za nastanek škode od običajnega v smislu drugega odstavka 131. člena OZ, zato objektivna odškodninska odgovornost prvega toženca ni podana. V obravnavani zadevi je vzpenjanje na podest postalo nevarno zgolj zaradi nepravilnega načina, ki ga je izbral tožnik, po ustaljenem stališču v sodni praksi pa je v takšnem primeru objektivna odgovornost izključena.
Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da prvemu tožencu v zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, zato tudi njegova krivdna odškodninska odgovornost ni podana. Zgolj v pritožbi zatrjevane okoliščine, da je tožnik delo opravljal po navodilih in s sredstvi prvega toženca ter v njegovo korist, ne dajejo podlage za nasproten zaključek, po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje pa je prvi toženec tožnika ustrezno usposobil za varno delo ter ga na varno opravljanje dela (v tem okviru pa tudi na pravilen način vzpenjanja na prikolico tovornega vozila) s pisnimi navodili in s posvetovanji večkrat opozarjal. Kot že obrazloženo, je do škodnega dogodka prišlo zaradi nepravilnega ravnanja tožnika, ki se je na nevaren način povzpel na višino prikolice tovornega vozila, pri tem pa po ugotovitvi sodišča tudi ni uporabljal predpisane osebne varovalne opreme (čelade in delovnih čevljev z zaščitno kapico), čeprav mu jo je prvi toženec zagotovil in ga na dolžnost njene uporabe tudi večkrat opozarjal.
odškodninska odgovornost zavarovanca - prometna nesreča - nastanek škode - nepremoženjska škoda - dokazovanje - predlog za postavitev izvedenca medicinske stroke - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - neizvedba predlaganih dokazov - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Sodišče prve stopnje je v 19. točki obrazložitve zapisalo, da je za ugotavljanje telesnih poškodb pristojen izvedenec medicinske stroke, a vendar takega dokaza ni izvedlo iz razlogov ekonomičnosti. Izhajalo je iz zaključka, da po teoriji adekvatne vzročnosti sile, ki so delovale na telo tožnika (in ki se niso niti približale silam, ki lahko povzročijo telesne poškodbe), po rednem teku stvari ne morejo pripeljati do škodne posledice. A vendar je sodišče prve stopnje prezrlo, da je izvedenec cestnoprometne stroke ugotovil tudi, da je ob ugotovljenih silah tveganje za nastanek kakršne koli poškodbe vratne hrbtenice 40-45 %. Povedano drugače: ob enakih silah bo prišlo do poškodbe hrbtenice pri približno štirih oškodovancih izmed desetih, kar pa je seveda daleč od zanemarljive možnosti za nastanek škode. Da bi preverili, ali je oškodovanec ena izmed teh štirih oseb, bi bilo treba izvesti še dokaz z izvedencem medicinske stroke. Sodišče prve stopnje je s tem, ko ni izvedlo dokaza z (s strani tožnika predlaganim) izvedencem medicinske stroke nepopolno ugotovilo dejansko stanje, hkrati pa to pomeni tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila na ta način tožniku odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
Tožbeni zahtevek je neutemeljen, ker je bil razlog za nesklenitev pogodbe o zaposlitvi za delo specialistke oftalmologinje na strani tožnice oziroma je postala izpolnitev obveznosti toženke nemogoča zaradi dejanja, za katerega odgovarja tožnica (prvi odstavek 117. člena OZ). Zaključek, da je toženka po pridobitvi licence upravičeno odklonila sklenitev pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na ugotovitev, da ponujeni ji osnutek pogodbe o zaposlitvi ni bil zakonit, ker v nasprotju z ZDR-1 ni upošteval minimalnih standardov po kolektivni pogodbi dejavnosti in ker ji je z vidika 49. člena URS nalagal nesorazmerno breme.