KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL00084856
KZ-1 člen 186. ZNPPol člen 40, 51, 52, 52/4. ZKP člen 214. ZP-1 člen 55, 55/2, 55/2-1, 58, 58/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - predlog za izločitev dokazov - ugotavljanje nezakonitosti dokaza - policijska pooblastila - anonimna prijava - neposredna zaznava policistov - sum storitve kaznivega dejanja - sum storitve prekrška - osredotočenost suma - pregled oseb in stvari - ugotavljanje identitete - izročitev predmetov - poziv za izročitev prepovedanih predmetov - prepovedana droga - zaseg predmeta - pravni pouk - privilegij zoper samoobtožbo - neupoštevanje poziva - osebna preiskava brez odredbe sodišča - prekoračitev policijskih pooblastil - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - nezakonit dokaz - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - odredba za hišno preiskavo - vsebina odredbe za hišno preiskavo - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum
V dani situaciji, ker do prostovoljne izročitve ni prišlo, bi policija od D. D. predmet, ki ga je imel v posesti, lahko pridobila le na podlagi odredbe za opravo osebne preiskave, ki pa v predmetni zadevi ni bila pridobljena. Glede na povedano sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrača pritožbeno tezo, da gre za zakonit dokaz in se strinja z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da je policija do inkriminiranega zavitka (v katerem je bila ugotovljena prepovedana droga) prišla s kršitvijo določb ZKP, ki določa pogoje za zaseg predmetov osumljencu (214. člen ZKP) v povezavi z določbo drugega odstavka 58. člena ZP-1. Zato je sodišče upravičeno sledilo predlogu zagovornika za izločitev vseh dokazov, ki so bili pridobljeni dne 19. 4. 2022 in je iz spisa izločilo tudi dele uradnih zaznamkov, ki se konkretno nanašajo na opisani zaseg.
Sicer pa pritožbena graja, ki se zavzema za izločitev vseh dokazov, ki jih je policija pridobila po 19. 4. 2022, ni utemeljena. Iz spisovnih podatkov in razlogov izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je policija opravljala kontrole na varnostnem območju na podlagi anonimne prijave, da naj bi oseba, ki je bila identificirana kot A. A., preprodajala droge in sicer na območju X, saj se z vozilom Audi 5, z reg. št. LJ 002 pripelje na P+R parkirišče, kjer pusti vozilo in na naslov X pride peš, za kratek čas, običajno dopoldne. Pri tem ni šlo zgolj za dogodek z dne 19. 4. 2022, ko so kriminalisti (v okoliščinah opisanih v točki 7 tega sklepa) zaznali izročitev predmeta med A. A. in neznano osebo (ki je bila zatem identificirana kot D. D.), ampak je policija nadaljevala s svojimi aktivnostmi oziroma klasičnimi metodami dela, katerih izsledki pa ne predstavljajo "sadežev zastrupljenega drevesa", kot to zgolj na pavšalni ravni zatrjuje pritožnik.
ZPP člen 155, 155/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2.
stroški postopka - potrebni stroški - stranski intervenient - vrednost odvetniške točke - sprememba odvetniške tarife - sprememba izpodbijane odločbe
Niso potrebni stroški za sestavo pripravljalne vloge, v kateri stranka (ali stranski intervenient) le ponavlja že podane navedbe.
Upoštevaje drugi odstavek 12. člena Odvetniške tarife je sodišče prve stopnje le za storitve, opravljene pred 6. 4. 2019 utemeljeno priznalo stroške ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR, ne pa za storitve, opravljene po tem, ko so toženka in stranska intervenienta upravičeni do ustrezno nižjih stroškov glede na vrednost točke 0,60 EUR.
hitri postopek o prekršku - identiteta storilca - prepoznava - prepoznava oseb po fotografijah - prepoznava na policiji - nezakonit dokaz - anonimna priča - zbiranje dodatnih informacij - preverjanje podatkov - prepoznava storilca - izpovedba priče - dokazna ocena izpovedi prič - dopustnost dokaza - dokazni postopek
Oprava prepoznave predpostavlja, da je oseba, ki opravlja prepoznavo, to osebo predhodno že videla. ZNPPol v tretjem odstavku 46. člena določa le, da mora biti zagotovljeno, da oseba, ki opravlja prepoznavo, pred začetkom prepoznave ne vidi posamezne fotografije osebe oziroma same osebe, ki jo bo prepoznavala, zato dejstvo, da je priča B. B. videl storilca in nato njegovo fotografijo na njegovem Facebook profilu na dan storitve prekrškov, ne vpliva na pravilnost in zakonitost izvedene prepoznave na policiji, poleg tega so bile pri postopku prepoznave uporabljene fotografije, ki so bile pridobljene iz uradnih evidenc CRP RS.
Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa je dobljeni podatek o tem, da naj bi šlo za A. A., preverila tako, da je z zbiranjem dodatnih informacij oziroma kontrolo tega podatka na družbenem omrežju Facebook ugotovila, da gre za isto osebo, kot je obravnavana. V takem primeru storilec ni v slabšem položaju kot prekrškovni organ, saj nobeden nima možnosti zaslišanja tega neznanega moškega. Tudi sicer dejstvo, da ni jasno, kdo je bil ta neznani moški, ni odločilno, ker je podatek, ki ga je posredoval, postal del procesno veljavnih dokazov, saj je bil potrjen z opravo prepoznave pred policijo, sodišče pa je nato pričo, ki je opravljala prepoznavo, tudi zaslišalo in njeno izpoved dokazno ocenilo.
priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - nedopustni dokaz
Priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini, ki je bila družbena lastnina.
Zato pa pritožbeno novi predlagani dokazi predstavljajo nedopustne dokaze po prvem odstavku 337. člena ZPP, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Na takšno opredelitev teh dokaznih predlogov pa dejstvo, ali bi njihova izvedba lahko zavlekla reševanje spora, ne vpliva.
V okviru "smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama" je uzakonjeno tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP, ki nalaga sodišču dolžnost, da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.
Pavšalna navedba, da posojilojemalec tožeči stranki ne dolguje nič, ker naj tožeča stranka ni izkazala, da bi posojilodajalcu nakazala več kot 37.000,00 EUR (kolikor je posojilojemalec nesporno vrnil tožeči stranki) ob pojasnilu tožeče stranke o dogajanju v zvezi s Pogodbo o revolving posojilu in sklenjenimi dodatki, razloga za znižanje višine odobrenega revolving posojila v Dodatku št. 4 k Pogodbi o revolving posojilu ter njenih trditvah o višini dolga in plačilu posojilodajalca po zapadlosti revolving posojila, ne predstavlja konkretizirnega nasprotovanja.
odlog izvršbe - razlogi za odlog izvršbe - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Tudi prihajajoče zimsko obdobje je lahko ob preostalih okoliščinah, ne pa samo zase, eden izmed razlogov za odlog izvršbe po 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ, čeprav ga zakon izrecno ne omenja.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zmožnost presoje realnosti - duševna motnja - blodnjavost - obstoj milejšega ukrepa
Pritožbeno sodišče se ne strinja s trditvijo pritožnice, da ni podan razlog ogroženosti zdravja in premoženja. Sodišče prve stopnje se je oprlo na izvedeniško mnenje, kjer je bilo ugotovljeno, da je hudo motena presoja realnosti in da ne more obvladovati svojega ravnanja.
stroški postopka - kazenska ovadba - potrebni stroški - spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - materialni stroški - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - višina stroškov
Po drugem odstavku 11. člena OT je sicer odvetnik upravičen tudi do povračila izdatkov za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke, vendar pa lahko po tretjem odstavku 11. člena OT te izdatke obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1.000 točk. Navedeno pomeni, da odvetnik ni upravičen do obojega, torej do povračila izdatkov fotokopiranja v dejanskem znesku (94,60 EUR) in povračila v pavšalnem znesku 19,8 točk (11,88 EUR).
ZGJS člen 2, 68, 72, 72/1, 76, 76/1, 76/4, 86. ZCes člen 11, 11/2, 11/3. ZZD člen 84, 84/2,184.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - lastninjenje gospodarske infrastrukture
Cestno javno infrastrukturo je na dan uveljavitve ZGJS urejal Zakon o cestah iz leta 1981, po katerem je bila javna cesta prometna površina, ki je splošnega pomena za promet in jo lahko vsak prosto uporablja ob pogojih in na način, določen z zakonom (2. člen). Po takratni ureditvi pa so obstajale še druge ceste in poti, ki so bile osnovno sredstvo takratnih organizacij združenega dela in po izrecni določbi tretjega odstavka 11. člena Zakona o cestah niso bile javne ceste v smislu tega zakona. Te ceste in poti zato z uveljavitvijo ZGJS niso postale last občin ali države. Za zaključek, da gre pri posamezni cesti za javno infrastrukturo ni pomembno, kdo je imel vknjiženo pravico uporabe, prav tako ne, ali je bila cesta z oblastvenimi akti določena kot javna cesta. Določbo 11. člena, da ni javna cesta tista cesta, ki je osnovno sredstvo organizacije združenega dela, pa je treba razlagati na način, da ni pomembno, ali je bila kot osnovno sredstvo vpisana v poslovne knjige, ampak, da jo je ta pravna oseba dejansko uporabljala za svoje potrebe. Bistveno torej je, da je v naravi šlo za cesto, ki se je uporabljala za promet in jo je lahko vsakdo uporabljal. Dokazno breme, da je šlo za javno infrastrukturo, je na tožeči stranki, ki to dejstvo zatrjuje.
ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.. SPZ člen 100.
skupni del večstanovanjske stavbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - dajatveni tožbeni zahtevek - konkretizacija tožbenega zahtevka - sanacija - pravica do sodelovanja v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - pritožbena novota - nedopustna pritožbena novota - obrazloženost sodbe - dokazna ocena - prepričljiva dokazna ocena - substancirano prerekanje navedb - poseg v skupni del stavbe - analitična ocena dokazov
Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokaznih predlogov prepričljivo utemeljilo, pritožba pa ne pojasni, na kakšen način je opustitev izvedbe predlaganih dokazov vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Ta temelji na skrbni, analitično - sintetični dokazni oceni, ki je narejena skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku.
Vznemirjanje solastninske pravice tožnika in interes za vzpostavitev prejšnjega stanja se kaže v zagotovitvi požarne varnosti v stavbi in stabilnosti stavbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00065994
ZDR-1 člen 179, 196. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - odškodnina - invalidnost - omejitve pri delu - vibracije
Protipravnost ravnanja toženke v zvezi s škodo naj bi bila v tem, da ni pravočasno in pravilno zagotovila pravice do dela, ki bi ustrezalo omejitvam iz odločbe ZPIZ z dne 26. 8. 2019, kar glede na nesporne trditve strank ne drži. V pogodbah o zaposlitvi, sklenjenih med tožnikom in toženko od 18. 2. 2019 dalje, so navedeni identični opisi del in nalog. Tožnik je poudaril, da so bile vključno do prejema nove odločbe ZPIZ z dne 26. 8. 2019 ustrezne pogodbe o zaposlitvi, čeprav so bile sklenjene za delovno mesto prodajalca na terenu, tj. da so bile upoštevane omejitve iz odločbe ZPIZ z dne 19. 7. 2016, med katere spada tudi omejitev brez izpostavljenosti vibracijam. Prav tako je bil tožnik izrecno mnenja, da ni bil izpostavljen vibracijam pri delu, ki ga je opravljal pri toženki. Upoštevaje nesporne trditve tožnika v tem sporu je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je toženka ravnala protipravno, saj mu ni kršila pravice iz 196. člena ZDR-1.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 234, 234/3, 234/4, 235, 235/4, 239, 239/5, 242, 242/2. ZPP člen 115, 115/2, 287, 287/1. URS člen 22, 23.
začetek stečajnega postopka - narok za začetek stečajnega postopka - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - bolezen kot opravičljiv razlog - možnost obravnavanja pred sodiščem - zastopanje po pooblaščencu - pritožba družbenika
Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 121/2016 že zavzelo stališče, da je stranki skladno z zahtevami skrbnega ravnanja v postopku naložena odgovornost, da v primeru, če lahko pravočasno ve oziroma predvideva, da se naroka ne bo mogla udeležiti, poskrbi za udeležbo na naroku prek pooblaščenca. Stališče, da mora stranka v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbeti za opravo dejanja preko pooblaščenca, pa je potrdilo tudi Ustavno sodišče.
Ustavno sodišče ugotavlja, da iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave sicer izhaja, da mora biti stranki zagotovljena možnost sodelovanja v postopku ter obramba pred vsemi procesnimi dejanji, ki bi lahko vplivale na njene pravice ali pravni položaj. Vendar je ob tem treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke ter njeno pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave. Ob tehtanju pravic ene in druge stranke je bilo glede na zgoraj opisane okoliščine številnih opravičil dolžnika na mestu opozorilo prvostopenjskega sodišča, naj v primeru ponovne bolezenske odsotnosti zakonite zastopnice dolžnik zagotovi svoje zastopanje na naroku po pooblaščencu. Le na tak način je lahko tudi upniku zagotovljena ustavna pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
Če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. Njegova pritožba pa je omejena le na izpodbijanje insolventnosti dolžnika s predložitvijo dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen. Njegove pritožbene navedbe o procesnih kršitvah v škodo dolžnika zato niso dopusten pritožbeni razlog.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neupravičena odsotnost z dela - odobritev letnega dopusta
Po pisnem opozorilu, v katerem je toženka tožniku utemeljeno očitala, da je 23. in 24. 2. 2021 neupravičeno izostal z dela, in mu ga vročila 25. 2. 2021, je tožnik ponovno kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker je 26. 2. 2021 neupravičeno izostal z dela. Gre za krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer tožnik v pritožbi neutemeljeno opozarja, da je šlo za enodnevni izostanek z dela, saj je šlo pri tem za ponovno kršitev po pisnem opozorilu; pisno opozorilo očitno ni doseglo svojega namena in je tožnik istovrstno kršitev ponovil.
A. A. bi lahko izpovedala le o postopku, povezanem z zavrnitvijo računa tožeče stranke, v katerem je sodelovala, in navodilih, ki jih je v zvezi s komunikacijo glede zavrnitve računa prejela od takratne zakonite zastopnice B. B. O tem, kakšen delež s strani tožeče stranke dobavljene embalaže je bil dejansko neustrezen pa glede na to, da pri pregledih embalaže ni bila prisotna, ni mogla sama zaznati.
Dokazi so namenjeni dokazovanju resničnosti trditev pravdnih strank. Če pravdne stranke konkretnih trditev o pravno odločilnih dejstvih ne podajo, sodišče ne sme izvajati dokazov, ki bi dokazovale obstoj nezatrjevanih dejstev.
Ker tožena stranka vtoževane terjatve ni poravnala niti do konca maja 2022, kot je sama zatrjevala odlog plačila, ni prišlo do dogovora o novem roku za plačilo obveznosti.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00065702
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1. ZUP člen 63, 63/2, 67, 67/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - izrečene kazenske točke - vložitev pravnega sredstva - nepopolna vloga - podpis vloge - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo
Glede na vse zgoraj pojasnjeno, zlasti pa ugotovitev sodišča prve stopnje po opravljenem naroku dne 13. 12. 2022, da je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec B. B., o kateri pa še ni bilo odločeno, kar pomeni, da plačilni nalog ni mogel postati pravnomočen, torej tudi ne z njim izrečene kazenske točke, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V nadaljnjem postopku naj o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec, odloči sodišče prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00081586
KZ-1 člen 68, 310, 310/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-5. SZ-1 člen 25, 25/4.
kaznivo dejanje samovoljnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - nujni posli nujna vzdrževalna dela - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - sodni opomin
Posledice, ki so s kaznivim dejanjem nastale zasebni tožilki, tudi po oceni pritožbenega sodišča niso takšne teže, da bi bilo obdolžencema utemeljeno izreči denarno kazen. Čeprav je bila zasebni tožilki odvzeta pravica do sodelovanja pri upravljanju in razpolaganju s skupnim premoženjem nepremičnine v etažni lastnini na samovoljen način, so tudi po ugotovitvah sodišča prve stopnje stopnice sedaj trdnejše, pravilnejše izvedene ter za večino ljudi lepše, shramba, ki je sedaj več ni pa je bila vlažen, izrazito majhen in za marsikoga neuporaben prostor. S prenovo skupnih prostorov pa se je tudi vrednost stanovanja zasebne tožilke nedvomno povečala. Upoštevajoč vse navedeno so izpolnjeni pogoji za izrek sodnega opomina obdolžencema.
SPZ člen 9, 43, 45, 45/4. ZTLR člen 24, 24/1, 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2.
priposestvovanje - dobra vera - dobra vera pravnega prednika - dobra vera priposestvovalca - nesklepčna tožba
Dobroverni lastniški posestnik mora biti prepričan, da je stvar njegova, in to tudi po tem, ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah. Celotno ravnanje priposestvovalca mora utemeljevati sklep, da je ravnal vestno oziroma da ni opustil običajne potrebne skrbnosti.
Okoliščine, iz katerih izhaja, da tožnikova posestna prednika za izvajanje posesti na predmetni nepremičnini nista imela pravnega naslova, bi ob potrebni skrbnosti, ki se zahteva ob posedovanju nepremičnine, morala biti znana tudi tožniku samemu. Tožniku bi ob izvrševanju posesti v letu 2005 moralo biti znano, na kakšnem pravnem temelju sta njegova posestna prednika pričela izvrševati posest na nepremičnini, na kateri je bila od leta 2004 dalje v zemljiški knjigi vknjižena lastninska pravica toženke. Tožniku pa je bila informacija o stvarnih pravicah na nepremičnini dostopna tudi prek vpogleda v zemljiško knjigo, kateri vpisi imajo publicitetni učinek.
376. člen OZ je glede teka zamudnih obresti potrebno uporabiti tudi, če je obligacijsko razmerje iz katerega izvira terjatev, nastalo pred 1. 1. 2002, pa obresti tečejo še po tem datumu. Navedeno velja za čas do 22. 5. 2007, ko je pričela veljati novela OZ-A, ki je črtala določbo 376. člena OZ oziroma za zamudne obresti odpravila pravilo „ne ultra alterum tantum“.