ZGJS člen 2, 68, 72, 72/1, 76, 76/1, 76/4, 86. ZCes člen 11, 11/2, 11/3. ZZD člen 84, 84/2,184.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - lastninjenje gospodarske infrastrukture
Cestno javno infrastrukturo je na dan uveljavitve ZGJS urejal Zakon o cestah iz leta 1981, po katerem je bila javna cesta prometna površina, ki je splošnega pomena za promet in jo lahko vsak prosto uporablja ob pogojih in na način, določen z zakonom (2. člen). Po takratni ureditvi pa so obstajale še druge ceste in poti, ki so bile osnovno sredstvo takratnih organizacij združenega dela in po izrecni določbi tretjega odstavka 11. člena Zakona o cestah niso bile javne ceste v smislu tega zakona. Te ceste in poti zato z uveljavitvijo ZGJS niso postale last občin ali države. Za zaključek, da gre pri posamezni cesti za javno infrastrukturo ni pomembno, kdo je imel vknjiženo pravico uporabe, prav tako ne, ali je bila cesta z oblastvenimi akti določena kot javna cesta. Določbo 11. člena, da ni javna cesta tista cesta, ki je osnovno sredstvo organizacije združenega dela, pa je treba razlagati na način, da ni pomembno, ali je bila kot osnovno sredstvo vpisana v poslovne knjige, ampak, da jo je ta pravna oseba dejansko uporabljala za svoje potrebe. Bistveno torej je, da je v naravi šlo za cesto, ki se je uporabljala za promet in jo je lahko vsakdo uporabljal. Dokazno breme, da je šlo za javno infrastrukturo, je na tožeči stranki, ki to dejstvo zatrjuje.
A. A. bi lahko izpovedala le o postopku, povezanem z zavrnitvijo računa tožeče stranke, v katerem je sodelovala, in navodilih, ki jih je v zvezi s komunikacijo glede zavrnitve računa prejela od takratne zakonite zastopnice B. B. O tem, kakšen delež s strani tožeče stranke dobavljene embalaže je bil dejansko neustrezen pa glede na to, da pri pregledih embalaže ni bila prisotna, ni mogla sama zaznati.
Dokazi so namenjeni dokazovanju resničnosti trditev pravdnih strank. Če pravdne stranke konkretnih trditev o pravno odločilnih dejstvih ne podajo, sodišče ne sme izvajati dokazov, ki bi dokazovale obstoj nezatrjevanih dejstev.
ZSPJS člen 3a, 9, 16, 16/2, 20, 20/2. Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (2000) člen 2. ZSV člen 74. ZPP člen 11.
določitev osnovne plače - prevedba - uvrstitev v plačni razred - potrebni stroški postopka
Tožnici, ki ima le višješolsko izobrazbo in ki ji z odločbo ministra naziv višjega svetovalca ni bil nikoli podeljen, tega naziva in nanj navezujoče plače ni mogoče priznati.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 125, 125/1. ZPP člen 298, 298/4.
predhodni stečajni postopek - združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - subsidiarna uporaba ZPP - smiselna uporaba ZPP - sklep procesnega vodstva - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - nedovoljenost posebne pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Za tiste sklepe, ki so potrebni za uspešno vodenje postopka zaradi insolventnosti, pa jih ZFPPIPP ne ureja drugače, ker jih sploh ne ureja (tak tipični primer je tudi možnost združitve predhodnih stečajnih postopkov v obravnavani zadevi), je treba uporabiti določbe ZPP, na katere citirano določilo odkazuje.
Prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP in prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP se ne izključujeta, pač pa dopolnjujeta.
Ker gre za sklep formalnega procesnega vodstva sodišča, zoper tak sklep posebna pritožba ni dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00081586
KZ-1 člen 68, 310, 310/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-5. SZ-1 člen 25, 25/4.
kaznivo dejanje samovoljnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - nujni posli nujna vzdrževalna dela - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - sodni opomin
Posledice, ki so s kaznivim dejanjem nastale zasebni tožilki, tudi po oceni pritožbenega sodišča niso takšne teže, da bi bilo obdolžencema utemeljeno izreči denarno kazen. Čeprav je bila zasebni tožilki odvzeta pravica do sodelovanja pri upravljanju in razpolaganju s skupnim premoženjem nepremičnine v etažni lastnini na samovoljen način, so tudi po ugotovitvah sodišča prve stopnje stopnice sedaj trdnejše, pravilnejše izvedene ter za večino ljudi lepše, shramba, ki je sedaj več ni pa je bila vlažen, izrazito majhen in za marsikoga neuporaben prostor. S prenovo skupnih prostorov pa se je tudi vrednost stanovanja zasebne tožilke nedvomno povečala. Upoštevajoč vse navedeno so izpolnjeni pogoji za izrek sodnega opomina obdolžencema.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00065994
ZDR-1 člen 179, 196. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - odškodnina - invalidnost - omejitve pri delu - vibracije
Protipravnost ravnanja toženke v zvezi s škodo naj bi bila v tem, da ni pravočasno in pravilno zagotovila pravice do dela, ki bi ustrezalo omejitvam iz odločbe ZPIZ z dne 26. 8. 2019, kar glede na nesporne trditve strank ne drži. V pogodbah o zaposlitvi, sklenjenih med tožnikom in toženko od 18. 2. 2019 dalje, so navedeni identični opisi del in nalog. Tožnik je poudaril, da so bile vključno do prejema nove odločbe ZPIZ z dne 26. 8. 2019 ustrezne pogodbe o zaposlitvi, čeprav so bile sklenjene za delovno mesto prodajalca na terenu, tj. da so bile upoštevane omejitve iz odločbe ZPIZ z dne 19. 7. 2016, med katere spada tudi omejitev brez izpostavljenosti vibracijam. Prav tako je bil tožnik izrecno mnenja, da ni bil izpostavljen vibracijam pri delu, ki ga je opravljal pri toženki. Upoštevaje nesporne trditve tožnika v tem sporu je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je toženka ravnala protipravno, saj mu ni kršila pravice iz 196. člena ZDR-1.
Kakor pravilno opozarjata tudi dolžnika, je sodišče prve stopnje v 2. točki sklepa VL 70347/2017 z dne 3. 5. 2021, ki je postal pravnomočen dne 19. 8. 2021, že pravnomočno odločilo o vračilu posameznih premičnin dolžnici.
Izpodbijani sklep tudi ne vsebuje nikakršnih razlogov, ki bi vsebinsko utemeljili odločitev v izreku. Pri tem je dodati, da pojasnilo sodišča prve stopnje, da je skladno z napotili sodišča druge stopnje v zadevi I Ip 258/2021 z dne 19. 8. 2021 naložilo A. A., da izroči v neposredno posest še premičnine, ki so naštete v izreku izpodbijanega sklepa, ne zadosti standardu obrazložene odločbe, saj je potrebno vsebinsko pojasniti razloge, ki so botrovali k temu, da se je izročitev premičnin naložila konkretnemu udeležencu hrambe.
postopek prisilne likvidacije - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - domneva insolventnosti
V situaciji iz 423. člena ZFPPIPP je smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po kateri lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP izpodbija družbenik dolžnika, vendar mora pri tem smiselno, kot to določa tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP, v pritožbi utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Pravilne so pritožbene trditve tožnika o tem, kako sodna praksa razlaga določilo drugega odstavka 943. člena OZ in zakaj v izpostavljenih okoliščinah konkretnega primera ne gre za takšne izjemne okoliščine, kot jih določa drugi odstavek 943. člena OZ.
Ne glede na pogodbeno predvideno obvezno trajanje zaposlitve toženke pri tožeči stranki 12 mesecev se stranki v pogodbah o štipendiranju za primer krajšega trajanja zaposlitve pri štipenditorju nista dogovorili za sankcijo vračila vseh prejetih štipendij s strani toženke kot štipenditorke, če bi prekinila delovno razmerje prej kot po 12 mesecih zaposlitve pri tožeči stranki. Ker se je toženka nesporno zaposlila pri tožeči stranki, ki to zaposlitev šteje za izpolnitev obveznosti po pogodbi o štipendiranju, v pogodbah o štipendiranju ni podlage za vračilo prejetih štipendij s strani toženke.
Po prvem odstavku 106. člena DZ lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca. To pomeni, da je o zahtevi upravičenca za odpravo preživnine sodna pristojnost podana. Sodna pristojnost je podana tudi, če med upravičencem in zavezancem obstaja soglasje o odpravi preživnine. Interesi udeležencev v nepravdnem postopku namreč niso vedno diametralno nasprotni in v številnih primerih namen nepravdnega postopka ni rešitev spora med strankama. Res je sicer, da lahko upravičenec in zavezanec o zvišanju, znižanju ali odpravi preživnine po drugem odstavku 106. člena DZ skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa, pri čemer sporazum ne sme ogroziti koristi otrok, vendar pa je to zgolj njuna možnost in ta določba še ne pomeni izključne pristojnosti notarja.
ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. URS člen 49. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 170.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojak - COVID-19 - pogoj PCT - testiranje zaposlenih - neupravičena odsotnost z dela - prepoved vstopa - ustavna odločba - diskriminacija
Toženka je dokazala, da tožniku ni bilo brez razloga prepovedano opravljanje dela, temveč mu je bil zavrnjen vstop v vojašnico, ker ni izpolnjeval pogoja PCT, saj se je odločil, da se ne želi testirati. Tako ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da tožniku ni bilo omogočeno opravljanje dela iz razlogov na strani toženke, saj je šlo pri zavračanju testiranja kot utemeljene zahteve toženke za tožnikovo osebno odločitev.
priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - nedopustni dokaz
Priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini, ki je bila družbena lastnina.
Zato pa pritožbeno novi predlagani dokazi predstavljajo nedopustne dokaze po prvem odstavku 337. člena ZPP, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Na takšno opredelitev teh dokaznih predlogov pa dejstvo, ali bi njihova izvedba lahko zavlekla reševanje spora, ne vpliva.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065312
ZKP člen 506, 506/4.
izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Podatki kazenskega spisa potrjujejo navedbe zagovornika v pritožbi, da je obsojeni poleg delnega plačila izpolnil posebni pogoj tudi v preostalem delu, torej v celoti poravnal znesek iz posebnega pogoja dne 6. 2. 2023, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika obsojenega ugodilo in v skladu z določbo četrtega odstavka 506. člena ZKP napadeno sodbo razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe zoper obsojenega ustavilo.
Ne gre spregledati, da naj bi obdolženi očitano kaznivo dejanje storil kmalu po izpustitvi s prestajanja zaporne kazni in v času preizkusne dobe, kar kaže na obdolženčevo izrazito ponovitveno nevarnost.
ZIZ člen 212, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4. OZ člen 269, 269/1, 269/2. ZPP člen 15, 365-2, 365-3.
izvršba - izvršilni naslov - nenadomestno dejanje - nedenarna obveznost - zloraba procesnih pravic - namen sodnih penalov - sodni penali - ugovor dolžnika - neizpolnitev obveznosti - izterjava sodnih penalov - ugovor zoper sklep o izvršbi sodnih penalov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - pravnomočnost sodne poravnave - pravica do doma - omejitev višine sodnih penalov - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine
Sporna nepremičnina (bivša skupna stanovanjska hiša, katere izključna zemljiškoknjižna lastnica je zaradi nerealizirane sodne poravnave še vedno dolžnica in katere (po tej poravnavi določen) del izključno pripada upniku) predstavlja upnikov (in ne dolžničin) dom. Na to nepremičnino, glede katere upnik tudi predlaga izvršbo, je vezana izpolnitev dolžničine nedenarne obveznosti (dokončanje postopka vzpostavitve etažne lastnine na nepremičnini in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) in si v njenem delu upnik zaradi dolžničine neizpolnitve obveznosti, ki jo lahko izpolni samo ona (nenadomestno dejanje), ne more urediti osnovnih pogojev bivanja, čeprav mu po pravnomočni sodni poravnavi izključno pripada določen del. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče, potem ko je opravilo tehtanje med upnikovo pravico do sodnega varstva, doma in zasebne lastnine na eni in dolžničino pravico do zasebne lastnine na drugi strani, zaključuje, da upniku ni mogoče očitati zlorabe instituta sodnih penalov. Teža posega (v tožničini nepremičnini) je sorazmerna zasledovanemu cilju – prisiliti dolžnico k dokončanju postopka vzpostavitve etažne lastnine in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede nepremičnine, ki je upnikov dom. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno določena višina dnevnega zneska 500 EUR za vsak dan zamude predstavlja primeren znesek za siljenje dolžnice k izpolnitvi naložene obveznosti in je ta znesek sorazmeren s pomenom neizpolnjene obveznosti za upnika. Sodni penali morajo biti tako visoki, da naj prisilijo dolžnico k izvršitvi pravnomočne sodne poravnave, še posebej v tej zadevi, ko gre izpolnitev nenadomestnega dolžničinega dejanja v zvezi z nepremičnino, ki je tudi upnikov dom.
ZPP člen 155, 163, 163/2, 163/3. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 7.
evropski plačilni nalog - stroški v postopku izdaje evropskega plačilnega naloga - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - specifikacija stroškov - potrebni izdatki - načelo vestnosti in poštenja
Prav tako je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahteve za povrnitev stroškov, nastalih z vlogo z dne 7. 3. 2022, s katero je tožnik odgovoril na predlog sodišča za spremembo vloge za evropski plačilni nalog, saj so ti stroški za nasprotno stranko nepotrebni in je zato ne morejo bremeniti. Temeljno načelo vestnosti in poštenja, ki velja v civilnem procesu, je, da so potrebni stroški, ki naj se povrnejo nasprotni stranki, skrčeni na najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo tožnika.
Prvostopno sodišče je zmotno sklepalo, da ni šlo za promet z zavarovanim vozilom – traktorjem, kot ga opredeljujejo Splošni pogoji. Ugotovljeno dejansko stanje namreč nasprotno potrjuje, da je šlo za premik traktorja oz. za njegovo delovanje kot prevoznega sredstva, ki je služil prevozu z enega (izpod nadstreška) do nameravano drugega mesta (na zelenico) in je bil med vožnjo po asfaltiranem dvorišču v pogonu, torej tudi v trenutku, ko je tožnik poskušal sestopiti z njega zaradi preverjanja nadaljnjega varnega premika, kar pomeni, da je šlo za promet z zavarovanim vozilom. Glede na dikcijo prometne nesreče iz Splošnih pogojev je tako pritrditi pritožnikovi trditvi, da je bil v konkretnem primeru traktor v času škodnega dogodka v svoji primarni funkciji motornega vozila. Tožnik, ki ga je upravljal, je izstopal s traktorja in je bil v trenutku nesreče še vedno voznik. Splošni pogoji, dogovorjeni med obema pogodbenikoma v okviru njune pogodbene avtonomije, ki širijo definicijo prometne nezgode v primerjavi z zakonsko definicijo, omogočajo, da je prometna nesreča tudi prometna nesreča, ki se zgodi na katerikoli površini, kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom. Takšni definiciji kraj škodnega dogodka v konkretno ugotovljenih okoliščinah ustreza.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065752
KZ-1 člen 242, 242/1. ZKP člen 352, 352/1, 352/1-1, 371, 371/1, 371/1-5, 393.
obsodilna sodba - ugovor zoper obtožbo - odločanje o ugovoru zoper obtožnico - poprava obtožnice - zavrženje obtožnice - načelo akuzatornosti - zahteva upravičenega tožilca - ne bis in idem
Državna tožilka bi morala popraviti obtožnico ali zahtevati dopolnitev preiskave, ne glede na to, ali se je sama s tako odločitvijo strinjala ali ne. Zunajobravnavni senat zato ni imel nobene podlage za ponovno odločanje o istih ugovorih zoper isto obtožnico, o katerih je že odločil s sklepom z dne 26. 3. 2020, pač pa bi moral obtožnico zavreči.
Sklep z dne 14. 7. 2020, s katerim je senat "oživel" kazenski postopek, je bil izdan na pobudo sodišča, kar je v nasprotju z načelom akuzatornosti.
Za sklep o zavrženju obtožnice ne velja prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem), zato lahko državni tožilec vse do zastaranja kazenskega pregona vloži novo obtožnico.
Upnik mora v primeru, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na prvem naroku, v šestih mesecih od le-tega sodišču predlagati novo prodajo, sicer sodišče ustavi izvršbo.