ZVEtL-1 člen 3, 42, 43. ZNP-1 člen 5, 5/1, 42. ZPP člen 270, 270/3, 300, 300/1, 363, 363/1.
pripadajoče zemljišče - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pravica do izjave - pravočasno grajanje procesnih kršitev - razdružitev postopka - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva
Od vsakega posameznega primera je odvisno, na podlagi katerih kriterijev bo sodišče ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča (ob samostojni uporabi kateregakoli kriterija ali v kombinaciji z drugimi kriteriji). V obravnavanem primeru je sodišče navedena pravna izhodišča v celoti pravilno upoštevalo in se oprlo zlasti na kriterije iz 1. in 3. alineje prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
Pravica do izjave je izbirna pravica udeleženca. Njemu je prepuščena odločitev, ali in v kolikšni meri jo bo izkoristil. S pravilno in pravočasno vročenim vabilom za narok na kraju samem, na katerem so se izvajali dokazi, je sodišče pritožniku zagotovilo možnost, da sodeluje pri izvajanju dokazov in na ta način uresniči pravico do izjave.
Ker so se navedbe tožeče stranke o dejstvih zaradi neprerekanja štele za priznane, njihovo dokazovanje niti ni bilo potrebno.
Tožena stranka ni izpolnila svojih obveznosti po sklenjeni naročniški pogodbi, aneksih in splošnih pogojih tožeče stranke, zato ji je sodišče prve stopnje pravilno naložilo, da to stori.
ZPP člen 8, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.. SPZ člen 100.
skupni del večstanovanjske stavbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - dajatveni tožbeni zahtevek - konkretizacija tožbenega zahtevka - sanacija - pravica do sodelovanja v postopku - zavrnitev dokaznih predlogov - pritožbena novota - nedopustna pritožbena novota - obrazloženost sodbe - dokazna ocena - prepričljiva dokazna ocena - substancirano prerekanje navedb - poseg v skupni del stavbe - analitična ocena dokazov
Sodišče prve stopnje je zavrnitev dokaznih predlogov prepričljivo utemeljilo, pritožba pa ne pojasni, na kakšen način je opustitev izvedbe predlaganih dokazov vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Ta temelji na skrbni, analitično - sintetični dokazni oceni, ki je narejena skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku.
Vznemirjanje solastninske pravice tožnika in interes za vzpostavitev prejšnjega stanja se kaže v zagotovitvi požarne varnosti v stavbi in stabilnosti stavbe.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 234, 234/3, 234/4, 235, 235/4, 239, 239/5, 242, 242/2. ZPP člen 115, 115/2, 287, 287/1. URS člen 22, 23.
začetek stečajnega postopka - narok za začetek stečajnega postopka - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - bolezen kot opravičljiv razlog - možnost obravnavanja pred sodiščem - zastopanje po pooblaščencu - pritožba družbenika
Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 121/2016 že zavzelo stališče, da je stranki skladno z zahtevami skrbnega ravnanja v postopku naložena odgovornost, da v primeru, če lahko pravočasno ve oziroma predvideva, da se naroka ne bo mogla udeležiti, poskrbi za udeležbo na naroku prek pooblaščenca. Stališče, da mora stranka v primeru sicer opravičene zadržanosti poskrbeti za opravo dejanja preko pooblaščenca, pa je potrdilo tudi Ustavno sodišče.
Ustavno sodišče ugotavlja, da iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave sicer izhaja, da mora biti stranki zagotovljena možnost sodelovanja v postopku ter obramba pred vsemi procesnimi dejanji, ki bi lahko vplivale na njene pravice ali pravni položaj. Vendar je ob tem treba upoštevati tudi položaj nasprotne stranke ter njeno pravico do sodnega varstva in do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po 23. členu Ustave. Ob tehtanju pravic ene in druge stranke je bilo glede na zgoraj opisane okoliščine številnih opravičil dolžnika na mestu opozorilo prvostopenjskega sodišča, naj v primeru ponovne bolezenske odsotnosti zakonite zastopnice dolžnik zagotovi svoje zastopanje na naroku po pooblaščencu. Le na tak način je lahko tudi upniku zagotovljena ustavna pravica do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
Če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, lahko pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. Njegova pritožba pa je omejena le na izpodbijanje insolventnosti dolžnika s predložitvijo dokazov o tem, da dolžnik ni insolventen. Njegove pritožbene navedbe o procesnih kršitvah v škodo dolžnika zato niso dopusten pritožbeni razlog.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00081586
KZ-1 člen 68, 310, 310/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-5. SZ-1 člen 25, 25/4.
kaznivo dejanje samovoljnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - nujni posli nujna vzdrževalna dela - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - sodni opomin
Posledice, ki so s kaznivim dejanjem nastale zasebni tožilki, tudi po oceni pritožbenega sodišča niso takšne teže, da bi bilo obdolžencema utemeljeno izreči denarno kazen. Čeprav je bila zasebni tožilki odvzeta pravica do sodelovanja pri upravljanju in razpolaganju s skupnim premoženjem nepremičnine v etažni lastnini na samovoljen način, so tudi po ugotovitvah sodišča prve stopnje stopnice sedaj trdnejše, pravilnejše izvedene ter za večino ljudi lepše, shramba, ki je sedaj več ni pa je bila vlažen, izrazito majhen in za marsikoga neuporaben prostor. S prenovo skupnih prostorov pa se je tudi vrednost stanovanja zasebne tožilke nedvomno povečala. Upoštevajoč vse navedeno so izpolnjeni pogoji za izrek sodnega opomina obdolžencema.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00065702
ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 202č/1. ZUP člen 63, 63/2, 67, 67/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravnomočnost plačilnega naloga - izrečene kazenske točke - vložitev pravnega sredstva - nepopolna vloga - podpis vloge - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo
Glede na vse zgoraj pojasnjeno, zlasti pa ugotovitev sodišča prve stopnje po opravljenem naroku dne 13. 12. 2022, da je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec B. B., o kateri pa še ni bilo odločeno, kar pomeni, da plačilni nalog ni mogel postati pravnomočen, torej tudi ne z njim izrečene kazenske točke, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V nadaljnjem postopku naj o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec, odloči sodišče prve stopnje.
stroški postopka - kazenska ovadba - potrebni stroški - spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - materialni stroški - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - višina stroškov
Po drugem odstavku 11. člena OT je sicer odvetnik upravičen tudi do povračila izdatkov za poštne in telefonske storitve, obrazce, za bančne storitve, za fotokopiranje in prepisovanje spisov, listin ter dokumentacije in podobne izdatke, vendar pa lahko po tretjem odstavku 11. člena OT te izdatke obračuna v dejanski višini ali v pavšalnem znesku v višini 2 odstotkov od skupne vrednosti storitve do 1.000 točk, v zadevah, v katerih vrednost storitve presega 1.000 točk, pa še 1 odstotek od presežka nad 1.000 točk. Navedeno pomeni, da odvetnik ni upravičen do obojega, torej do povračila izdatkov fotokopiranja v dejanskem znesku (94,60 EUR) in povračila v pavšalnem znesku 19,8 točk (11,88 EUR).
hitri postopek o prekršku - identiteta storilca - prepoznava - prepoznava oseb po fotografijah - prepoznava na policiji - nezakonit dokaz - anonimna priča - zbiranje dodatnih informacij - preverjanje podatkov - prepoznava storilca - izpovedba priče - dokazna ocena izpovedi prič - dopustnost dokaza - dokazni postopek
Oprava prepoznave predpostavlja, da je oseba, ki opravlja prepoznavo, to osebo predhodno že videla. ZNPPol v tretjem odstavku 46. člena določa le, da mora biti zagotovljeno, da oseba, ki opravlja prepoznavo, pred začetkom prepoznave ne vidi posamezne fotografije osebe oziroma same osebe, ki jo bo prepoznavala, zato dejstvo, da je priča B. B. videl storilca in nato njegovo fotografijo na njegovem Facebook profilu na dan storitve prekrškov, ne vpliva na pravilnost in zakonitost izvedene prepoznave na policiji, poleg tega so bile pri postopku prepoznave uporabljene fotografije, ki so bile pridobljene iz uradnih evidenc CRP RS.
Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa je dobljeni podatek o tem, da naj bi šlo za A. A., preverila tako, da je z zbiranjem dodatnih informacij oziroma kontrolo tega podatka na družbenem omrežju Facebook ugotovila, da gre za isto osebo, kot je obravnavana. V takem primeru storilec ni v slabšem položaju kot prekrškovni organ, saj nobeden nima možnosti zaslišanja tega neznanega moškega. Tudi sicer dejstvo, da ni jasno, kdo je bil ta neznani moški, ni odločilno, ker je podatek, ki ga je posredoval, postal del procesno veljavnih dokazov, saj je bil potrjen z opravo prepoznave pred policijo, sodišče pa je nato pričo, ki je opravljala prepoznavo, tudi zaslišalo in njeno izpoved dokazno ocenilo.
V okviru "smotrnosti za dokončno ureditev razmerja med strankama" je uzakonjeno tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 11. člena ZPP, ki nalaga sodišču dolžnost, da si prizadeva, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški ter onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.
Pavšalna navedba, da posojilojemalec tožeči stranki ne dolguje nič, ker naj tožeča stranka ni izkazala, da bi posojilodajalcu nakazala več kot 37.000,00 EUR (kolikor je posojilojemalec nesporno vrnil tožeči stranki) ob pojasnilu tožeče stranke o dogajanju v zvezi s Pogodbo o revolving posojilu in sklenjenimi dodatki, razloga za znižanje višine odobrenega revolving posojila v Dodatku št. 4 k Pogodbi o revolving posojilu ter njenih trditvah o višini dolga in plačilu posojilodajalca po zapadlosti revolving posojila, ne predstavlja konkretizirnega nasprotovanja.
Prvostopno sodišče je zmotno sklepalo, da ni šlo za promet z zavarovanim vozilom – traktorjem, kot ga opredeljujejo Splošni pogoji. Ugotovljeno dejansko stanje namreč nasprotno potrjuje, da je šlo za premik traktorja oz. za njegovo delovanje kot prevoznega sredstva, ki je služil prevozu z enega (izpod nadstreška) do nameravano drugega mesta (na zelenico) in je bil med vožnjo po asfaltiranem dvorišču v pogonu, torej tudi v trenutku, ko je tožnik poskušal sestopiti z njega zaradi preverjanja nadaljnjega varnega premika, kar pomeni, da je šlo za promet z zavarovanim vozilom. Glede na dikcijo prometne nesreče iz Splošnih pogojev je tako pritrditi pritožnikovi trditvi, da je bil v konkretnem primeru traktor v času škodnega dogodka v svoji primarni funkciji motornega vozila. Tožnik, ki ga je upravljal, je izstopal s traktorja in je bil v trenutku nesreče še vedno voznik. Splošni pogoji, dogovorjeni med obema pogodbenikoma v okviru njune pogodbene avtonomije, ki širijo definicijo prometne nezgode v primerjavi z zakonsko definicijo, omogočajo, da je prometna nesreča tudi prometna nesreča, ki se zgodi na katerikoli površini, kjer se opravlja promet z zavarovanim vozilom. Takšni definiciji kraj škodnega dogodka v konkretno ugotovljenih okoliščinah ustreza.
Po prvem odstavku 106. člena DZ lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca. To pomeni, da je o zahtevi upravičenca za odpravo preživnine sodna pristojnost podana. Sodna pristojnost je podana tudi, če med upravičencem in zavezancem obstaja soglasje o odpravi preživnine. Interesi udeležencev v nepravdnem postopku namreč niso vedno diametralno nasprotni in v številnih primerih namen nepravdnega postopka ni rešitev spora med strankama. Res je sicer, da lahko upravičenec in zavezanec o zvišanju, znižanju ali odpravi preživnine po drugem odstavku 106. člena DZ skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa, pri čemer sporazum ne sme ogroziti koristi otrok, vendar pa je to zgolj njuna možnost in ta določba še ne pomeni izključne pristojnosti notarja.
nagrada in stroški odvetnika - plačilo stroškov postopka - evropski plačilni nalog - stroški sodne takse - konkretizacija stroškov - izdaja plačilnega naloga - samostojna storitev odvetnika - načelo vestnosti in poštenja - določitev vrednosti spornega predmeta - potrebni stroški
Ker tožnik drugih opravil, za katera bi zahteval povračilo stroškov, ni specificiral, kljub za to predvidenim rubrikam v obrazcu plačilnega naloga, je priglasitev stroškov za sestavo dopisa stranki in za pregled dokumentacije prepozna.
ZGJS člen 2, 68, 72, 72/1, 76, 76/1, 76/4, 86. ZCes člen 11, 11/2, 11/3. ZZD člen 84, 84/2,184.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - lastninjenje gospodarske infrastrukture
Cestno javno infrastrukturo je na dan uveljavitve ZGJS urejal Zakon o cestah iz leta 1981, po katerem je bila javna cesta prometna površina, ki je splošnega pomena za promet in jo lahko vsak prosto uporablja ob pogojih in na način, določen z zakonom (2. člen). Po takratni ureditvi pa so obstajale še druge ceste in poti, ki so bile osnovno sredstvo takratnih organizacij združenega dela in po izrecni določbi tretjega odstavka 11. člena Zakona o cestah niso bile javne ceste v smislu tega zakona. Te ceste in poti zato z uveljavitvijo ZGJS niso postale last občin ali države. Za zaključek, da gre pri posamezni cesti za javno infrastrukturo ni pomembno, kdo je imel vknjiženo pravico uporabe, prav tako ne, ali je bila cesta z oblastvenimi akti določena kot javna cesta. Določbo 11. člena, da ni javna cesta tista cesta, ki je osnovno sredstvo organizacije združenega dela, pa je treba razlagati na način, da ni pomembno, ali je bila kot osnovno sredstvo vpisana v poslovne knjige, ampak, da jo je ta pravna oseba dejansko uporabljala za svoje potrebe. Bistveno torej je, da je v naravi šlo za cesto, ki se je uporabljala za promet in jo je lahko vsakdo uporabljal. Dokazno breme, da je šlo za javno infrastrukturo, je na tožeči stranki, ki to dejstvo zatrjuje.
ZIZ člen 212, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4. OZ člen 269, 269/1, 269/2. ZPP člen 15, 365-2, 365-3.
izvršba - izvršilni naslov - nenadomestno dejanje - nedenarna obveznost - zloraba procesnih pravic - namen sodnih penalov - sodni penali - ugovor dolžnika - neizpolnitev obveznosti - izterjava sodnih penalov - ugovor zoper sklep o izvršbi sodnih penalov - sodna poravnava kot izvršilni naslov - pravnomočnost sodne poravnave - pravica do doma - omejitev višine sodnih penalov - pravica do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine
Sporna nepremičnina (bivša skupna stanovanjska hiša, katere izključna zemljiškoknjižna lastnica je zaradi nerealizirane sodne poravnave še vedno dolžnica in katere (po tej poravnavi določen) del izključno pripada upniku) predstavlja upnikov (in ne dolžničin) dom. Na to nepremičnino, glede katere upnik tudi predlaga izvršbo, je vezana izpolnitev dolžničine nedenarne obveznosti (dokončanje postopka vzpostavitve etažne lastnine na nepremičnini in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila) in si v njenem delu upnik zaradi dolžničine neizpolnitve obveznosti, ki jo lahko izpolni samo ona (nenadomestno dejanje), ne more urediti osnovnih pogojev bivanja, čeprav mu po pravnomočni sodni poravnavi izključno pripada določen del. Glede na okoliščine konkretnega primera pritožbeno sodišče, potem ko je opravilo tehtanje med upnikovo pravico do sodnega varstva, doma in zasebne lastnine na eni in dolžničino pravico do zasebne lastnine na drugi strani, zaključuje, da upniku ni mogoče očitati zlorabe instituta sodnih penalov. Teža posega (v tožničini nepremičnini) je sorazmerna zasledovanemu cilju – prisiliti dolžnico k dokončanju postopka vzpostavitve etažne lastnine in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede nepremičnine, ki je upnikov dom. Upoštevajoč vse zgoraj navedeno določena višina dnevnega zneska 500 EUR za vsak dan zamude predstavlja primeren znesek za siljenje dolžnice k izpolnitvi naložene obveznosti in je ta znesek sorazmeren s pomenom neizpolnjene obveznosti za upnika. Sodni penali morajo biti tako visoki, da naj prisilijo dolžnico k izvršitvi pravnomočne sodne poravnave, še posebej v tej zadevi, ko gre izpolnitev nenadomestnega dolžničinega dejanja v zvezi z nepremičnino, ki je tudi upnikov dom.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00065994
ZDR-1 člen 179, 196. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - odškodnina - invalidnost - omejitve pri delu - vibracije
Protipravnost ravnanja toženke v zvezi s škodo naj bi bila v tem, da ni pravočasno in pravilno zagotovila pravice do dela, ki bi ustrezalo omejitvam iz odločbe ZPIZ z dne 26. 8. 2019, kar glede na nesporne trditve strank ne drži. V pogodbah o zaposlitvi, sklenjenih med tožnikom in toženko od 18. 2. 2019 dalje, so navedeni identični opisi del in nalog. Tožnik je poudaril, da so bile vključno do prejema nove odločbe ZPIZ z dne 26. 8. 2019 ustrezne pogodbe o zaposlitvi, čeprav so bile sklenjene za delovno mesto prodajalca na terenu, tj. da so bile upoštevane omejitve iz odločbe ZPIZ z dne 19. 7. 2016, med katere spada tudi omejitev brez izpostavljenosti vibracijam. Prav tako je bil tožnik izrecno mnenja, da ni bil izpostavljen vibracijam pri delu, ki ga je opravljal pri toženki. Upoštevaje nesporne trditve tožnika v tem sporu je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da je toženka ravnala protipravno, saj mu ni kršila pravice iz 196. člena ZDR-1.
Ker tožena stranka vtoževane terjatve ni poravnala niti do konca maja 2022, kot je sama zatrjevala odlog plačila, ni prišlo do dogovora o novem roku za plačilo obveznosti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00065312
ZKP člen 506, 506/4.
izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Podatki kazenskega spisa potrjujejo navedbe zagovornika v pritožbi, da je obsojeni poleg delnega plačila izpolnil posebni pogoj tudi v preostalem delu, torej v celoti poravnal znesek iz posebnega pogoja dne 6. 2. 2023, zato je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika obsojenega ugodilo in v skladu z določbo četrtega odstavka 506. člena ZKP napadeno sodbo razveljavilo in postopek za preklic pogojne obsodbe zoper obsojenega ustavilo.
ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. URS člen 49. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 170.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojak - COVID-19 - pogoj PCT - testiranje zaposlenih - neupravičena odsotnost z dela - prepoved vstopa - ustavna odločba - diskriminacija
Toženka je dokazala, da tožniku ni bilo brez razloga prepovedano opravljanje dela, temveč mu je bil zavrnjen vstop v vojašnico, ker ni izpolnjeval pogoja PCT, saj se je odločil, da se ne želi testirati. Tako ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da tožniku ni bilo omogočeno opravljanje dela iz razlogov na strani toženke, saj je šlo pri zavračanju testiranja kot utemeljene zahteve toženke za tožnikovo osebno odločitev.
postopek prisilne likvidacije - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - domneva insolventnosti
V situaciji iz 423. člena ZFPPIPP je smiselno uporabljiva določba tretjega odstavka 234. člena ZFPPIPP, po kateri lahko domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP izpodbija družbenik dolžnika, vendar mora pri tem smiselno, kot to določa tretji odstavek 234. člena ZFPPIPP, v pritožbi utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.