obnova postopka - predlog za obnovo postopka - razlogi za obnovo postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva - pooblastilo odvetniku za vložitev izrednega pravnega sredstva - postulacijska sposobnost pooblaščenca - zavrženje predloga za obnovo postopka - dopolnitev vloge
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se lahko opravljajo pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Predlagatelj je vložil vlogo sam in ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Pri tem ni pomembno, da je sodišče prve stopnje po nepotrebnem pozivalo predlagatelja, da predlog za obnovo dopolni.
služnostna pravica - prenehanje služnostne pravice - povrnitev pravdnih stroškov - pripoznava zahtevka - pravdni stroški po uspehu
Po 157. členu ZPP mora tožeča stranka povrniti toženi stranki stroške postopka, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo ali na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožnica utemeljeno uveljavlja, da toženca nista pripoznala zahtevka. Ker morata biti predpostavki iz 157. člena ZPP izpolnjeni kumulativno, za odločitev niti ni pomembno, ali sta toženca dala povod za tožbo. Za odločitev o stroških je treba uporabiti prvi odstavek 154. člena ZPP.
Odločitev o razveljavitvi plačilnega naloga je pritožniku v korist in je ta v pritožbi tudi z ničemer ne izpodbija. Ta del sklepa je torej postal pravnomočen. Posledica pravnomočnosti odločitve iz II. točke izreka je, da je plačilni nalog, za razveljavitev katerega se zavzema (in se je v ugovoru zavzemal) pritožnik, že razveljavljen. Z vloženo pritožbo tožnik ne more doseči ugodnejše odločitve; že razveljavljenega plačilnega naloga pa tudi ni mogoče še enkrat razveljaviti.
ZKP člen 83, 83/2, 148, 148/4. ZP-1 člen 55, 55/22-1, 55/3. ZNPPol člen 51, 52.
privilegij zoper samoobtožbo - izročitev predmetov - postopek pred policijo - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - izločitev nedovoljenih dokazov
Dolžnost policije, da osumljenca kaznivega dejanja oziroma storilca prekrška pouči o privilegiju zoper samoobtožbo po četrtem odstavku 148. člena ZKP ali drugi alineji drugega odstavka 55. člena ZP-1 (t. i. opozorilo Miranda) se vzpostavi tisti hip, ko je bil sum zoper njega osredotočen (razlogi za sum storitve kaznivega dejanja ali zaznava prekrška).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VDS00067013
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 47, 83, 83/2, 83/4, 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 102, 163, 163/1, 163/3. ZPP člen 8, 155, 227, 227/5, 339, 339/2, 339/2-8. ZSDU člen 94, 94/1. ZVZD-1 člen 46.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - utemeljenost odpovednega razloga - sodelovanje delavcev pri upravljanju - kriteriji za izbiro delavcev - diskriminacija - osebna okoliščina - individualni odpust - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V individualnem delovnem sporu, v katerem se izpodbija posamična odločitev oziroma ravnanje delodajalca, ki temelji na splošnem aktu, delavec ne more uveljavljati neveljavnosti splošnega akta zaradi kršitev določb ZDR-1 ali ZSDU, pri njegovem sprejemanju. Splošni akt delodajalca, ki v kolektivnem sporu ni izpodbit, se šteje za veljavnega, razen v kolikor je določena določba v nasprotju s kolektivno pogodbo ali zakonom. V takem primeru na mesto neskladnih določb splošnega akta stopijo določbe kolektivnih pogodb in zakona.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev je delodajalcu prepuščena odločitev glede izbire delavcev, katerih dela pod pogoji iz njihovih pogodb o zaposlitvi ne bo več potreboval. Toženka je bila pri tej izbiri omejena le s četrtim odstavkom 83. člena ZDR-1, ki določa, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena ZDR-1 neveljavna.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dejstvo, da ocenjevanim zaposlenim kriteriji in način ocenjevanja niso bili znani vnaprej, na zakonitost izvedene selekcijske analize ne vpliva. Bistveno je zgolj, da je toženka kriterije dejansko uporabila za vse (enako), da so bili kriteriji objektivno povezani z delom in da niso bili diskriminatorni.
zbirka listin - vpogled v zbirko listin - pritožbene novote
Podani predlog ne vsebuje ustrezno konkretiziranega opisa okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da so (in zakaj so) zahtevane listine pomembne za predlagatelja. Splošno navajanje o nejasnosti lastništva zemljišča etažnih lastnikov ne ustreza zahtevanemu standardu po prvem odstavku 196. člena ZZK-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065084
OZ člen 937, 937/3, 937/4. ZPP člen 154, 154/2, 156, 285, 339, 339/2-8, 458, 458/1.
zavarovalna pogodba - prekinitev pogodbe - plačilo premije - zapadla terjatev - opomin - dokaz o opominu - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - materialno procesno vodstvo v sporih majhne vrednosti - pravica do izjave v postopku - povrnitev pravdnih stroškov - delni uspeh v pravdi - pravdni stroški po uspehu - krivdni stroški
Po 156. členu ZPP mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Ta določba se nanaša na dejanja stranke, katerih namen je zavlačevanje postopka, in ne velja za postopek kot celoto. Za razporeditev bremena stroškov, ki so nastali strankam v postopku, velja pravilo uspeha iz 154. člena ZPP (in ne krivde iz 156. člena ZPP).
popravni sklep sodišča druge stopnje - pritožbeni stroški - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - izrek stroškovne odločitve - nepopoln izrek o stroških
Pojasnila, da bo o stroških odločeno s končno odločbo ali da se odločitev pridrži za končno odločbo ali da bo o stroških pritožbenega postopka odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo in podobni zapisi, niso odločitve pritožbenega sodišča, ampak zgolj pojasnilo o nečem, kar velja glede na zgoraj navedeno zakonsko ureditev. Del sodne prakse jih zapisuje v izrek, del pa (s stališčem, da pojasnila sodijo v obrazložitev sodne odločbe) ne.
Ker v nobenem primeru ne gre za odločitev pritožbenega sodišča o pravdnih stroških, zapis v izreku pa (tudi glede na določbe 163. člena ZPP) za stranko tudi ne more ničesar spremeniti, predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških pritožbenega postopka ni utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065800
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d. URS člen 29, 29-3. ZKP člen 18, 18/2, 178, 178/4, 371, 371/1-8. KZ-1 člen 190, 190/1, 190/2, 190/3.
pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - izvajanje dokazov v preiskavi - zaslišanje priče v nenavzočnosti obdolženca - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - ponovno zaslišanje priče - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - izločitev dokazov - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe - odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršljiva odločba - izključitev protipravnosti - največja korist otroka - status oškodovanca - mladoletni otrok kot oškodovanec - zastopanje oškodovanca po pooblaščencu - postavitev pooblaščenca - kolizija interesov - izbira kazenske sankcije - pogojna obsodba s posebnim pogojem - vrnitev otroka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Po četrtem odstavku 178. člena ZKP, je obdolženec lahko navzoč pri zaslišanju prič, kar je prepuščeno volji obdolženca. Zato preiskovalni sodnik krši pravico obdolženca do zaslišanja prič, če obdolžencu ne omogoči navzočnosti na naroku. Takšna kršitev je lahko v vzročni zvezi, zlasti v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo pripornih sklepov, ni pa izključeno, da lahko vpliva tudi na pravilnost in zakonitost sodbe, če le-to temelji na izpovedbi obremenilnih prič, ki jih obdolženec zaradi procesne kršitve ni mogel zaslišati.
ZN člen 46. ZD člen 59, 64, 67, 76. OZ člen 564, 565, 567.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - napake v obliki oporoke - napake volje oporočitelja - ničnost pogodbe o preužitku - glavni in podredni tožbeni zahtevek - zavrnitev tožbenega zahtevka - notarska oporoka - oporočna sposobnost zapustnika
Le zaradi uporabe ženske oblike za oporočitelja še ni moč govoriti o bistveni kršitvi določb postopka in o nejasni obrazloženosti sodbe. Sodba je v jezikovnem smislu (res) pomanjkljiva, s slovničnimi nepravilnostmi, vendar pa je njen preizkus še vedno mogoč.
Oporoka nedvomno ustreza določbam ZN. Notar se je z oporočiteljem pogovoril, ta mu je zaupal svoje želje, oporoka mu je bila prebrana. Ob branju oporoke je izrecno potrdil, da oporoka odraža njegovo pravo voljo. Sestavljena je bila po nareku oporočitelja, pod njo se je podpisal v prisotnosti dveh prič, na njej pa je tudi podpis prič. Čeprav so v oporoki tudi zapisi v tretji osebi, pa to – kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje – še ne pomeni, da oporoka ne izkazuje prave in pristne oporočiteljeve volje.
Procesno gradivo ne nudi podlage za sklep o oporočiteljevi zmoti, ker pri sestavi oporoke naj ne bi vedel, da je vse toženkine storitve že plačal s sklenitvijo pogodbe o preužitku. Dejstvo, da so v obeh pravnih aktih navedene storitve prve toženke, ki jih nudi oporočitelju/preužitkarju, njegove zmote še ne izkazuje. Oporočiteljev nagib za naklonitev premoženja z oporoko prvi toženki je bil v tem, da mu je bila več let v veliko oz. nujno pomoč, da mu je omogočala normalno življenje. Ugotovljeno je bilo, da je bil oporočitelj v času sklepanja pogodbe in zapisa oporoke povsem razsoden. Nasploh je bil bister in razgledan človek, zato je nedvomno razumel razliko med pogodbo o preužitku in oporoko.
spor o obsegu zapustnikovega premoženja - izločitev iz zapuščine - mešana pogodba - lastninska pravica tretjega - izvirna pridobitev lastninske pravice - denacionalizacijska odločba - poseg v pravnomočno denacionalizacijsko odločbo - vezanost na odločitev upravnega organa - načelo delitve oblasti
Čeprav je bilo mogoče najti tudi drugačna stališča, je v naši sodni praksi prevladalo stališče, da morebiti prej pridobljena lastninska pravica tretjega na nepremičnini z denacionalizacijsko odločbo (pogojno) preneha; poseg v z denacionalizacijsko odločbo pridobljeno lastninsko pravico brez predhodne odprave, razveljavitve oziroma spremembe take odločbe pa ni dopusten.
Zodločitvijo o tem, da premoženje ne spada v zapuščino, ker ga je zapustnik izročil prevzemniku pred nacionalizacijo, prihaja do “popravljanja oz. spreminjanja denacionalizacijske odločbe“, izdane v upravnem postopku. O lastninski pravici se sicer res praviloma odloča v pravdnem postopku, a zakonodajalec je neko zgodovinsko pogojeno, časovno omejeno in izrazito specifično situacijo popravljanja lastninskih krivic postavil v upravno pristojnost. Ker je tako, je treba zaradi načela delitve oblasti to pristojnost spoštovati.
Vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je namenjena zemljiška knjiga. Zapuščinsko sodišče ne more ob izdaji sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino oziroma lahko v sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika. Lastninska pravica na podlagi pravnega posla se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo; lastninska pravica v pričakovanju (če bi držalo, da je izročilna pogodba takšna, da bi omogočala vpis v zemljiško knjigo) pa je lahko kvečjemu razlog za to, da zapuščinsko sodišče z izdajo sklepa o dedovanju počaka (če je predlog za vpis v zemljiško knjigo že vložen), ne more pa ob izdaji sklepa o dedovanju nadomestiti pridobitnega načina.
ZNP-1 člen 9, 9/1, 9/2, 42, 155, 155/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
predlog za delitev skupnega premoženja - postopek za delitev skupnega premoženja - sklep o prekinitvi postopka - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - sklep se ne da preizkusiti - manjkajoči razlogi - manj verjetna pravica - kdo mora biti napoten na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti sklepa - pravica do pritožbe
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne omogoča preizkusa, saj izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je na pravdo napotena nasprotna udeleženka. Ker dialog in polemika s takim sklepom nista mogoča, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1.
sklep o kaznovanju stranke - denarna kazen - zloraba pravic - zloraba (procesne) pravice - zavlačevanje postopka - predlog za preklic naroka
Drži, da bi toženka preklic lahko predlagala prej (iz predloga ne izhaja, da je šlo za nepričakovano službeno odsotnost) in da bi bila dolžna odsotnost ustrezno opravičiti, a to kaže kvečjemu na neskrbnost, ne pa na zlorabo oziroma namen zavleči postopek. Na to ne kaže niti njeno predhodno ravnanje, saj je pred tem preklic naroka predlagala le enkrat in še takrat zanj navedla (in izkazala) upravičen razlog.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43. ZNP-1 člen 5, 5/1, 42. ZPP člen 270, 270/3, 300, 300/1, 363, 363/1.
pripadajoče zemljišče - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pravica do izjave - pravočasno grajanje procesnih kršitev - razdružitev postopka - sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba zoper sklep procesnega vodstva
Od vsakega posameznega primera je odvisno, na podlagi katerih kriterijev bo sodišče ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča (ob samostojni uporabi kateregakoli kriterija ali v kombinaciji z drugimi kriteriji). V obravnavanem primeru je sodišče navedena pravna izhodišča v celoti pravilno upoštevalo in se oprlo zlasti na kriterije iz 1. in 3. alineje prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1.
Pravica do izjave je izbirna pravica udeleženca. Njemu je prepuščena odločitev, ali in v kolikšni meri jo bo izkoristil. S pravilno in pravočasno vročenim vabilom za narok na kraju samem, na katerem so se izvajali dokazi, je sodišče pritožniku zagotovilo možnost, da sodeluje pri izvajanju dokazov in na ta način uresniči pravico do izjave.
zahteva sodišča za dopolnitev vloge - konkreten in jasen pozivni sklep - zavrženje nepopolne vloge
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno in zakonito, v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP, ko je zavrglo predlog, ki je bil nepopoln in zato nesposoben za obravnavanje ter ga predlagateljici v podeljenem roku nista dopolnili z obligatorno predložitvijo zapisnika Centra za socialno delo o opravljenem predhodnem svetovanju, bili pa sta izrecno opozorjeni, da bo sledilo zavrženje, če ne bosta ravnali v skladu s pozivnim sklepom.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč samo tiste, ki so potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev (drugi odstavek 213. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je dokaz z izvedencem za preiskavo pisanj zavrnilo kot nepotreben, ker se je na podlagi drugih izvedenih dokazov v zadostni meri prepričalo, da je oporoko z dne 27. 10. 1997 uničil zapustnik sam. Do spornega zapisa z dne 12. 6. 2002, za katerega tožnica trdi, da je ponarejen, se je sodišče prve stopnje v 53. točki obrazložitve izpodbijane sodbe opredelilo zgolj obrobno. Tudi, če bi se izkazalo, da zapisa z dne 12. 6. 2002 ni naredil zapustnik, temveč je bil ponarejen, navedeno ne bi omajalo drugih dokazovo, ki v medsebojni sintezi prepričljivo kažejo, da je oporoko z dne 27. 10. 1997 uničil zapustnik.
dogovor o odpovedi neuvedenemu dedovanju - pogodba o preužitku - kasneje najdeno premoženje - pozneje najdeno premoženje zapustnika - denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah - premoženje zapustnika ob smrti - nedopustne pritožbene novote - nedovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku - dodatni sklep o dedovanju
Odpoved velja za dediščino ali za dedni delež, ki bi šel potomcu po zakonu, kar pomeni, da pritožnik ni upravičen niti do uveljavljanja nujnega dednega deleža. Pritožnik torej iz zapuščine ne more dobiti ničesar, kar velja tudi za morebitna pozneje najdena denarna sredstva na zapustničinih računih. Prav tako v zapuščinskem postopku ne more uveljavljati svoje denarne terjatve zaradi zatrjevanih vlaganj v zapustničino nepremično premoženje. Če pritožnik meni, da je bila zapustnica kljub sklenjeni pogodbi o preužitku njegova dolžnica, bo moral svoje zahtevke naperiti zoper njene dediče v posebnem (pravdnem) postopku.
S posplošeno trditvijo, da je imela zapustnica tudi račun pri HKS L., pritožnica ne more uspeti. Iz pritožbe namreč ni razvidno, ali je bil ta račun odprt tudi v trenutku njene smrti, ko je bilo uvedeno dedovanje. Za povrh pritožnica niti poskuša ne pojasniti, da je za ta račun brez svoje krivde izvedela šele po izdaji sklepa o dedovanju, zato gre za nedopustno pritožbeno novoto, ki je pri odločanju o pritožbi oziroma pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni mogoče upoštevati.
Kako je zapustnica gospodarila s svojimi sredstvi pred smrtjo, ni stvar zapuščinskega sodišča. Bistveno je, koliko premoženja je zapustnica ob smrti še imela.
ničnost prodajne pogodbe - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - prikrita pogodba - pogodba o preužitku - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - predpostavke za veljavnost pravnih poslov - oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe - pomanjkljiva oblika - pogodba v notarskem zapisu - nična pogodba - prava pogodbena volja - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - izbrisna tožba
Odločitev o zahtevku v točki II (neveljavnost vknjižbe in njen izbris) je odvisna od predhodnega vprašanja (veljavnost sklenjene pogodbe), ki je predmet zahtevka v točki I in gre pri zahtevku za ugotovitev ničnosti sklenjene kupne pogodbe za vmesni ugotovitveni zahtevek in ne za samostojni ugotovitveni zahtevek. Za tak zahtevek pa tožnici pravnega interesa ni bilo treba posebej izkazovati.
Pravilen je materialnopraven zaključek, da je bila med pravdnima strankama sklenjena navidezna kupna pogodba, ki je prikrivala pogodbo o preužitku, ki pa zaradi pomanjkljive oblike (in nedoločljive obveznosti toženke) ni veljavna.