podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Res je, da je bil obdolženec s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII K 46033/2016 z dne 20.10.2021, obsojen zaradi drugovrstnega kaznivega dejanja, vendar pa je sodišče prve stopnje to okoliščino upoštevalo pri oceni ponovitvene nevarnosti, in sicer, da ga tudi prejšnje obsodbe niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj. Pri tem je izrecno opozorilo na dejstvo, da je bila pri njem dne 4.2.2022 že opravljena hišna preiskava zaradi domnevne storitve istovrstnega kaznivega dejanja in kjer mu je prav tako bilo zaseženo mamilo, kar ga ni odvrnilo od ponovitve kaznivega dejanja.
revizija - zavrženje revizije kot nedovoljene - novela ZPP-E - prehodna določba - pravica do pravnega sredstva - pravica do revizije - izredno pravno sredstvo - pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva - enako varstvo pravic v postopku
Po prehodni določbi 125. člena ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona.
Odločitev o nedovoljenosti revizije temelji na ugotovitvah, - da se je ZPP-E pričel uporabljati 14. 9. 2017, - da je bila sodba sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi izdana 19. 11. 2021, - da je bila prva sodba v obravnavani zadevi sicer izdana pred pričetkom uporabe ZPP-E, a je bila kasneje delno spremenjena.
Glede na potek dogodkov, kot so ugotovljeni s strani prvostopenjskega sodišča, je utemeljeno sklepati, da ni bilo pričakovati izpolnitve niti v primeru postavitve dodatnega primernega roka s strani toženke. Zato toženkino ravnanje, ko se na ponudbo za zaposlitev, ki je bila dana po 9 mesecih, ni odzvala, dejansko predstavlja konkludenten odstop od pogodbe. Toženka je bila tako prosta obveznosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi, vendar navedeno ne pomeni, da je bila prosta tudi obveznosti vračila prejetih denarnih sredstev.
odobritev Centra za socialno delo (CSD) - skrbništvo
Šteje se, da je oseba, nad katero je bila podaljšana roditeljska pravica, po sedaj veljavnih določbah Družinskega zakonika postavljena pod skrbništvo. V takem primeru mora skrbnik vedno, ko gre za sklepanje posla v zvezi z varovančevo nepremičnino, pridobiti dovoljenje centra za socialno delo.
ZFPPIPP člen 343, 343/1. SPZ člen 256, 256/3, 262, 262/1, 263, 263/1. ZZK-1 člen 5, 81, 81/1, 148, 148/1.
prodaja poslovne celote - prenos stavbne pravice - prenehanje stavbne pravice - zaznamba spora - pravna napaka
Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah. Pri presoji pogojev dovoljenosti prodaje mora zato sodišče upoštevati tudi posebna pravila stvarnega prava nepremičnin, ki jih ureja ZZK-1. To pomeni, da je prodaja v stečajnem postopku dovoljena, če je stečajni dolžnik vknjiženi in resnični imetnik stavbne pravice in so po stanju zemljiške knjige izpolnjeni drugi pogoji, da kupec pridobi stavbno pravico brez pravnih napak.
Pravica do povrnitve stroškov začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, temveč gre za povrnitev stroškov dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku na predlog upnika. Posledično za pravočasnost priglasitve stroškov začasnega zastopnika ni mogoče uporabiti 38. člena ZIZ, saj ta predstavlja materialnopravno določbo v zvezi z odmero stroškov med strankama postopka ali med strankama in tretjim. Začasni zastopnik je tako upravičen do povračila stroškov ne glede na uspeh z ugovorom oziroma uspeh v postopku.
razveza pogodbe - če nepravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - navidezna pogodba (simulirana pogodba)
Ker toženka tudi v dodatnem izpolnitvenem roku ni vložila vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, so nastopile pravne posledice neizpolnitve v dodatnem roku iz tretjega odstavka 105. člena v zvezi s prvim odstavkom 104. člena OZ. Zaradi razveze prodajne pogodbe so prenehale vse obveznosti, ki so bile predmet pogodbe. Tožniki zato utemeljeno uveljavljajo reparacijo z izbrisno tožbo (drugi odstavek 111. člena OZ). Z razvezo je namreč odpadla pravna podlaga za izpolnitev, zato ni podlage, da prejemnik izpolnitev obdrži. Kršitelj pogodbe, ki je izpolnitev že prejel, mora prejeto vrniti.
spor o obsegu zapustnikovega premoženja - izločitev iz zapuščine - mešana pogodba - lastninska pravica tretjega - izvirna pridobitev lastninske pravice - denacionalizacijska odločba - poseg v pravnomočno denacionalizacijsko odločbo - vezanost na odločitev upravnega organa - načelo delitve oblasti
Čeprav je bilo mogoče najti tudi drugačna stališča, je v naši sodni praksi prevladalo stališče, da morebiti prej pridobljena lastninska pravica tretjega na nepremičnini z denacionalizacijsko odločbo (pogojno) preneha; poseg v z denacionalizacijsko odločbo pridobljeno lastninsko pravico brez predhodne odprave, razveljavitve oziroma spremembe take odločbe pa ni dopusten.
Zodločitvijo o tem, da premoženje ne spada v zapuščino, ker ga je zapustnik izročil prevzemniku pred nacionalizacijo, prihaja do “popravljanja oz. spreminjanja denacionalizacijske odločbe“, izdane v upravnem postopku. O lastninski pravici se sicer res praviloma odloča v pravdnem postopku, a zakonodajalec je neko zgodovinsko pogojeno, časovno omejeno in izrazito specifično situacijo popravljanja lastninskih krivic postavil v upravno pristojnost. Ker je tako, je treba zaradi načela delitve oblasti to pristojnost spoštovati.
Vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami je namenjena zemljiška knjiga. Zapuščinsko sodišče ne more ob izdaji sklepa o dedovanju ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino oziroma lahko v sklepu o dedovanju zajame le tiste nepremičnine, ki so v javni zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnina zapustnika. Lastninska pravica na podlagi pravnega posla se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo; lastninska pravica v pričakovanju (če bi držalo, da je izročilna pogodba takšna, da bi omogočala vpis v zemljiško knjigo) pa je lahko kvečjemu razlog za to, da zapuščinsko sodišče z izdajo sklepa o dedovanju počaka (če je predlog za vpis v zemljiško knjigo že vložen), ne more pa ob izdaji sklepa o dedovanju nadomestiti pridobitnega načina.
ZN člen 46. ZD člen 59, 64, 67, 76. OZ člen 564, 565, 567.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - napake v obliki oporoke - napake volje oporočitelja - ničnost pogodbe o preužitku - glavni in podredni tožbeni zahtevek - zavrnitev tožbenega zahtevka - notarska oporoka - oporočna sposobnost zapustnika
Le zaradi uporabe ženske oblike za oporočitelja še ni moč govoriti o bistveni kršitvi določb postopka in o nejasni obrazloženosti sodbe. Sodba je v jezikovnem smislu (res) pomanjkljiva, s slovničnimi nepravilnostmi, vendar pa je njen preizkus še vedno mogoč.
Oporoka nedvomno ustreza določbam ZN. Notar se je z oporočiteljem pogovoril, ta mu je zaupal svoje želje, oporoka mu je bila prebrana. Ob branju oporoke je izrecno potrdil, da oporoka odraža njegovo pravo voljo. Sestavljena je bila po nareku oporočitelja, pod njo se je podpisal v prisotnosti dveh prič, na njej pa je tudi podpis prič. Čeprav so v oporoki tudi zapisi v tretji osebi, pa to – kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje – še ne pomeni, da oporoka ne izkazuje prave in pristne oporočiteljeve volje.
Procesno gradivo ne nudi podlage za sklep o oporočiteljevi zmoti, ker pri sestavi oporoke naj ne bi vedel, da je vse toženkine storitve že plačal s sklenitvijo pogodbe o preužitku. Dejstvo, da so v obeh pravnih aktih navedene storitve prve toženke, ki jih nudi oporočitelju/preužitkarju, njegove zmote še ne izkazuje. Oporočiteljev nagib za naklonitev premoženja z oporoko prvi toženki je bil v tem, da mu je bila več let v veliko oz. nujno pomoč, da mu je omogočala normalno življenje. Ugotovljeno je bilo, da je bil oporočitelj v času sklepanja pogodbe in zapisa oporoke povsem razsoden. Nasploh je bil bister in razgledan človek, zato je nedvomno razumel razliko med pogodbo o preužitku in oporoko.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065800
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-d. URS člen 29, 29-3. ZKP člen 18, 18/2, 178, 178/4, 371, 371/1-8. KZ-1 člen 190, 190/1, 190/2, 190/3.
pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilne priče - izvajanje dokazov v preiskavi - zaslišanje priče v nenavzočnosti obdolženca - izvajanje dokazov na glavni obravnavi - ponovno zaslišanje priče - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - izločitev dokazov - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe - odvzem mladoletne osebe - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvršljiva odločba - izključitev protipravnosti - največja korist otroka - status oškodovanca - mladoletni otrok kot oškodovanec - zastopanje oškodovanca po pooblaščencu - postavitev pooblaščenca - kolizija interesov - izbira kazenske sankcije - pogojna obsodba s posebnim pogojem - vrnitev otroka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji
Po četrtem odstavku 178. člena ZKP, je obdolženec lahko navzoč pri zaslišanju prič, kar je prepuščeno volji obdolženca. Zato preiskovalni sodnik krši pravico obdolženca do zaslišanja prič, če obdolžencu ne omogoči navzočnosti na naroku. Takšna kršitev je lahko v vzročni zvezi, zlasti v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo pripornih sklepov, ni pa izključeno, da lahko vpliva tudi na pravilnost in zakonitost sodbe, če le-to temelji na izpovedbi obremenilnih prič, ki jih obdolženec zaradi procesne kršitve ni mogel zaslišati.
popravni sklep sodišča druge stopnje - pritožbeni stroški - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - izrek stroškovne odločitve - nepopoln izrek o stroških
Pojasnila, da bo o stroških odločeno s končno odločbo ali da se odločitev pridrži za končno odločbo ali da bo o stroških pritožbenega postopka odločilo sodišče prve stopnje s končno odločbo in podobni zapisi, niso odločitve pritožbenega sodišča, ampak zgolj pojasnilo o nečem, kar velja glede na zgoraj navedeno zakonsko ureditev. Del sodne prakse jih zapisuje v izrek, del pa (s stališčem, da pojasnila sodijo v obrazložitev sodne odločbe) ne.
Ker v nobenem primeru ne gre za odločitev pritožbenega sodišča o pravdnih stroških, zapis v izreku pa (tudi glede na določbe 163. člena ZPP) za stranko tudi ne more ničesar spremeniti, predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških pritožbenega postopka ni utemeljen.
ZNP-1 člen 9, 9/1, 9/2, 42, 155, 155/3. ZPP člen 339, 339/2-14.
predlog za delitev skupnega premoženja - postopek za delitev skupnega premoženja - sklep o prekinitvi postopka - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - sklep se ne da preizkusiti - manjkajoči razlogi - manj verjetna pravica - kdo mora biti napoten na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna - obrazložitev sklepa o prekinitvi postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti sklepa - pravica do pritožbe
Obrazložitev izpodbijanega sklepa ne omogoča preizkusa, saj izpodbijani sklep nima razlogov o tem, zakaj je na pravdo napotena nasprotna udeleženka. Ker dialog in polemika s takim sklepom nista mogoča, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1.
sklep o kaznovanju stranke - denarna kazen - zloraba pravic - zloraba (procesne) pravice - zavlačevanje postopka - predlog za preklic naroka
Drži, da bi toženka preklic lahko predlagala prej (iz predloga ne izhaja, da je šlo za nepričakovano službeno odsotnost) in da bi bila dolžna odsotnost ustrezno opravičiti, a to kaže kvečjemu na neskrbnost, ne pa na zlorabo oziroma namen zavleči postopek. Na to ne kaže niti njeno predhodno ravnanje, saj je pred tem preklic naroka predlagala le enkrat in še takrat zanj navedla (in izkazala) upravičen razlog.
dogovor o odpovedi neuvedenemu dedovanju - pogodba o preužitku - kasneje najdeno premoženje - pozneje najdeno premoženje zapustnika - denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah - premoženje zapustnika ob smrti - nedopustne pritožbene novote - nedovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku - dodatni sklep o dedovanju
Odpoved velja za dediščino ali za dedni delež, ki bi šel potomcu po zakonu, kar pomeni, da pritožnik ni upravičen niti do uveljavljanja nujnega dednega deleža. Pritožnik torej iz zapuščine ne more dobiti ničesar, kar velja tudi za morebitna pozneje najdena denarna sredstva na zapustničinih računih. Prav tako v zapuščinskem postopku ne more uveljavljati svoje denarne terjatve zaradi zatrjevanih vlaganj v zapustničino nepremično premoženje. Če pritožnik meni, da je bila zapustnica kljub sklenjeni pogodbi o preužitku njegova dolžnica, bo moral svoje zahtevke naperiti zoper njene dediče v posebnem (pravdnem) postopku.
S posplošeno trditvijo, da je imela zapustnica tudi račun pri HKS L., pritožnica ne more uspeti. Iz pritožbe namreč ni razvidno, ali je bil ta račun odprt tudi v trenutku njene smrti, ko je bilo uvedeno dedovanje. Za povrh pritožnica niti poskuša ne pojasniti, da je za ta račun brez svoje krivde izvedela šele po izdaji sklepa o dedovanju, zato gre za nedopustno pritožbeno novoto, ki je pri odločanju o pritožbi oziroma pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa ni mogoče upoštevati.
Kako je zapustnica gospodarila s svojimi sredstvi pred smrtjo, ni stvar zapuščinskega sodišča. Bistveno je, koliko premoženja je zapustnica ob smrti še imela.
ničnost prodajne pogodbe - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - prikrita pogodba - pogodba o preužitku - določenost ali določljivost predmeta pogodbe - predpostavke za veljavnost pravnih poslov - oblika kot pogoj za veljavnost pogodbe - pomanjkljiva oblika - pogodba v notarskem zapisu - nična pogodba - prava pogodbena volja - predhodno vprašanje - vmesni ugotovitveni zahtevek - izbrisna tožba
Odločitev o zahtevku v točki II (neveljavnost vknjižbe in njen izbris) je odvisna od predhodnega vprašanja (veljavnost sklenjene pogodbe), ki je predmet zahtevka v točki I in gre pri zahtevku za ugotovitev ničnosti sklenjene kupne pogodbe za vmesni ugotovitveni zahtevek in ne za samostojni ugotovitveni zahtevek. Za tak zahtevek pa tožnici pravnega interesa ni bilo treba posebej izkazovati.
Pravilen je materialnopraven zaključek, da je bila med pravdnima strankama sklenjena navidezna kupna pogodba, ki je prikrivala pogodbo o preužitku, ki pa zaradi pomanjkljive oblike (in nedoločljive obveznosti toženke) ni veljavna.
zahteva sodišča za dopolnitev vloge - konkreten in jasen pozivni sklep - zavrženje nepopolne vloge
Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno in zakonito, v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP, ko je zavrglo predlog, ki je bil nepopoln in zato nesposoben za obravnavanje ter ga predlagateljici v podeljenem roku nista dopolnili z obligatorno predložitvijo zapisnika Centra za socialno delo o opravljenem predhodnem svetovanju, bili pa sta izrecno opozorjeni, da bo sledilo zavrženje, če ne bosta ravnali v skladu s pozivnim sklepom.
SPZ člen 83, 83/1, 99. ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 149, 149/5, 224, 224/1, 318, 318/1.
negatorna tožba - zaščita pred vznemirjanjem - odstranitev dreves - sosedsko pravo - odstranitev vej sosedovega drevesa - pravica odstraniti veje sosedovega drevesa - odstranitev vej, ki segajo v zračni prostor - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - osebno vročanje - vročitev družinskemu članu - vročilnica - vročilnica kot javna listina - pravilnost vročitve - izpodbijanje pravilnosti vročilnice - pasivnost tožene stranke - sistem afirmativne litiskontestacije - dokazanost tožbenih trditev - domneva priznanja tožbenih trditev - sklepčnost tožbe - utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi - delna utemeljenost tožbenega zahtevka
Ker je bila vročitev opravljena na naslovu, kjer prva tožnica tudi po lastni navedbi (v pritožbi) živi, (sicer z ničemer izkazano) dejstvo, da je v naselju več oseb s priimkom A., na presojo ne more vplivati. Pritožbeno sodišče zato nima nobenih pomislekov o tem, da je prva toženka sporno vročilnico podpisala in da ji je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč samo tiste, ki so potrebni za ugotovitev odločilnih dejstev (drugi odstavek 213. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je dokaz z izvedencem za preiskavo pisanj zavrnilo kot nepotreben, ker se je na podlagi drugih izvedenih dokazov v zadostni meri prepričalo, da je oporoko z dne 27. 10. 1997 uničil zapustnik sam. Do spornega zapisa z dne 12. 6. 2002, za katerega tožnica trdi, da je ponarejen, se je sodišče prve stopnje v 53. točki obrazložitve izpodbijane sodbe opredelilo zgolj obrobno. Tudi, če bi se izkazalo, da zapisa z dne 12. 6. 2002 ni naredil zapustnik, temveč je bil ponarejen, navedeno ne bi omajalo drugih dokazovo, ki v medsebojni sintezi prepričljivo kažejo, da je oporoko z dne 27. 10. 1997 uničil zapustnik.