KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00065909
URS člen 23, 23/2, 36, 36/1. ZKP člen 35, 35/1, 36, 36/2, 36/3, 216, 216/1. ZS člen 14, 15, 16, 17, 17a, 17b. Sodni red (2016) člen 19, 20, 21. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2, 227, 227/1, 227/2. ZFPPIPP člen 11, 11/2, 14, 14/1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - pravica do zakonitega sodnika - naravni sodnik - prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti sojenja - izločitev dokazov - hišna preiskava - zastaranje kazenskega pregona - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - blanketna norma - dopolnilna norma - insolventnost - navzočnost pri hišni preiskavi - lastnik stanovanja - prepovedana posledica - plačilo prispevkov za socialno varnost
Temeljni namen instituta krajevne pristojnosti je smiselnost in ekonomičnost izvedbe kazenskega postopka, saj se domneva, da se bo postopek lahko najbolj učinkovito izvedel pred tistim sodiščem, ki je najbližje kraju kaznivega dejanja, storilčevemu prebivališču, ali subsidiarno, pred katerim so že bila opravljena določena procesna dejanja. Prvenstveni namen določbe drugega odstavka 23. člena Ustave je onemogočiti diskrecijski vpliv sodišča in vsakega drugega organa na izbiro sodnika v posamični zadevi. Jasno je, da se institut zakonitega sodnika nanaša na izbiro posameznega in konkretnega sodnika, ki bo izvrševal funkcijo sojenja v določeni zadevi, in zato sam po sebi ni neposredno odvisen od določitve krajevno pristojnega sodišča.
Ustava s pravico do nedotakljivosti stanovanja ne varuje stanovanja kot objekta, temveč varuje posameznikovo zasebnost v tem prostoru. Zato je logično, da pri hišni preiskavi ne bo navzoč lastnik stanovanja, temveč v prvi vrsti tisti, v čigar varovano pravico (zasebnost) se posega. To pa je dejanski uporabnik oziroma imetnik stanovanja in drugih prostorov, ne glede na to, ali jih uporablja kot lastnik ali imetnik.
Socialna varnost ni razpoložljiva dobrina in zato oškodovanec v njen poseg tudi ne more privoliti. V primeru neplačanih prispevkov za socialno varnost prepovedana posledica nastopi že s samim neplačilom prispevkov. Če delodajalec ob izplačilu plače delavcu ne plača prispevkov, je ob uveljavljenih načelih solidarnosti in vzajemnosti, na katerih temelji sistem socialne varnosti, socialna varnost delavca že ogrožena ter je tako vanjo poseženo. Ključno je, da prispevki niso bili plačani v trenutku, ko je zapadla obveznost njihovega plačila, kar je ob vsakokratnem mesečnem nakazilu plače delavcem. Dejansko stanje ob izreku sodbe zato ni pomembno.
Zakonski znak nezmožnosti za plačilo iz prvega in drugega odstavka 227. člena KZ-1 je treba razlagati kot insolventnost in ne zgolj kot okoliščino, da denimo dolžnik nima dovolj premoženja, iz katerega bi lahko poplačal upnike, ali da je morebiti kratkoročno plačilno nesposoben. Insolventnost, kot pravni pojem, je določena v prvem odstavku 14. člena ZFPPIPP, in sicer bodisi kot trajnejša nelikvidnost, bodisi kot dolgoročna plačilna nesposobnost. Ta objektivni zakonski znak mora biti v opisu dejanja konkretiziran z navedbo dejanskih okoliščin, ki izkazujejo vsaj enega izmed alternativnih pravnih položajev insolventnosti iz prvega odstavka 14. člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 6, 6/5. ZST-1 člen 34a, 34a/3, 34a/4, 34a/7.
sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - nov plačilni nalog - pravno sredstvo - napačen pravni pouk - rok za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je postopalo napačno, ko je v pravnem pouku plačilnega naloga z dne 4. 1. 2023 dolžnika (ob hkratnem pravnem pouku, navedenem v sklepu z dne 3. 1. 2023, da je zoper sklep dovoljena pritožba v 15 dneh od vročitve) poučilo o pravici do vložitve ugovora v roku 8 dni in ko je nato 1. 2. 2023 vloženo pravno sredstvo dolžnika vsebinsko obravnavalo kot ugovor zoper plačilni nalog. Ugovor zoper plačilni nalog, izdan na podlagi tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 (enako velja za plačilne naloge, izdane na podlagi drugega odstavka 34.a člena ZST-1), namreč ni dovoljen, temveč je pravno sredstvo, s katerim je mogoče izpodbijati sklep o ugovoru ter plačilni nalog, ki je del tega sklepa, pritožba, o tej pa je (razen pod pogoji iz osmega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ in 343.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ki pa v obravnavani zadevi niso izpolnjeni) pristojno odločati višje sodišče (peti odstavek 6. člena ZIZ).
Če delodajalec delavcu zagotavlja ustrezno prehrano med delom, mu ni dolžan povrniti še stroškov za prehrano v denarnem znesku. Namen določbe 130. člena ZDR-1 je povračilo stroškov, ki jih ima delavec za ustrezno prehrano med delom. Če delavec teh stroškov nima, ni kaj povrniti.
OZ člen 336, 336/1, 339, 346, 364, 369, 369/1, 369/2.. ZPP člen 443, 458, 458/1.. Odvetniška tarifa (2015) člen 42, 42/1.
pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - priznani stroški predpravdnega zahtevka - zastaranje - začetek teka zastaranja - dospelost terjatve - primeren rok za upnikovo dejanje - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
V skladu ustaljenim stališčem v sodni praksi v primerih, kot je predmetni, ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, ta pa je pasiven, začne zastaranje terjatve kljub njeni nedospelosti teči po preteku primernega roka za upnikovo dejanje. V nasprotnem primeru bi bil lahko začetek teka zastaralnega roka pomaknjen v negotovo prihodnost ali terjatev celo nikoli ne bi zastarala, kar bi bilo v nasprotju s kogentno določbo 339. člena OZ, ki prepoveduje spremembe zastaralnega roka. Pritožbeno sodišče glede na to, da je bila toženka v času izdaje računa v finančnih težavah zaradi razveze in izplačila partnerja iz naslova delitve skupnega premoženja, glede na to, da se ti postopki ne odvijajo hitro, in glede na to, da je tožnik že v preteklosti opravljal za toženko storitve baliranja, ocenjuje, da je v predmetni zadevi primeren rok za upnikovo terjanje plačila dolga znašal eno leto, kar predstavlja obdobje, preden bi naslednje leto začel s ponovnim opravljanjem storitev baliranja za tožnico.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00066542
URS člen 22. OZ člen 82, 82/1, 83, 83/1. ZVPot člen 22, 22/5.
razlaga pogodb - nejasno pogodbeno določilo - razlagalna pravila
Če kljub uporabi metod pravne argumentacije po določbi 82. člena OZ, ni mogoče priti do enopomenske interpretacije posameznega pogodbenega določila, je v obravnavani zadevi, ko gre za Splošne pogoje, ki jih je v naprej pripravila tožena stranka, bistvena tudi uporaba 83. člena OZ, ki določa, da če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke. Pravilo iz 83. člena OZ je namreč subsidiarno pravilu iz 82. člena OZ in v konkretnem primeru sobiva z njim. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da definicija kaznivega dejanja v kazenskopravni zakonodaji glede pogodbeno dogovorjenega zavarovalnega kritja ni relevantna. Specifičnost določnega primera nujno ne daje povsem jasnega odgovora na vprašanje, kako uporabiti posamezno določbo pogodbe. Gre za vprašanje subsumcije konkretnega dejanskega stanu pod določeno pravno normo, oziroma v konkretnem primeru pod določeno določilo Splošnih pogojev. Izključitev zavarovalnega kritja, kadar zavarovanci na določen način omogočijo ali olajšajo storilcem vstop v prostore, je upravičena, zato so zaključki sodišča prve stopnje, da iz tega razloga Splošni pogoji niso nepošteni, pravilni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL00065246
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 15, 17, 17/1, 17/2. OZ člen 666. ZPPCP-1 člen 74, 75.
prevozna pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost prevoznika - razbremenilni razlogi - prevara - vzrok za nastanek škode - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - izguba blaga
Konvencija CMR določa tri razbremenilne razloge: 1.) dejanja upravičenca (pošiljatelj, prejemnik), 2.) lastnosti tovora in 3.) zunanjih vzrokov, ki se jim ni bilo mogoče izogniti ali njihovih posledic preprečiti.
Ker sta na naslovu voznika pričakali osebi z ustreznimi dokumenti, je voznik upravičeno sklepal, da blago izroča pravemu prejemniku. Zato so tudi neutemeljeni pritožbeni očitki o malomarnem ravnanju voznika, češ da ni ravnal v skladu s 15. členom Konvencije CMR, ki določa, da mora prevoznik v primeru, ko okoliščine preprečijo izročitev po prispetju stvari v kraj, ki je določen za izročitev, zahtevati od pošiljatelja navodila. Izročitev namreč ni bila onemogočena. Izročena je bila osebama, ki sta delovali v svojstvu „sopogodbenika“ tožnice in sta se izkazala z ustreznimi dokumenti.
Vzrok škode je v tem, da je bila tožnica prevarana s strani osebe, ki se je izdajala za predstavnika družbe. Vsi pogoji za obstoj škode so nastali že v trenutku, ko je tožnica odpremila blago preko toženke in toženka nastanka škode ni mogla več preprečiti in zanjo ni bila odgovorna. Tožnica je blago "prodala" prevarantu, od katerega nikdar ne bi dobila plačanega blaga, toženka pa je v skladu z zahtevami tožnice blago prevarantu tudi izročila. Vzrok nastale škode je v prevari tožnice s strani fiktivnega kupca in ne v ravnanju prevoznika.
ZFPPIPP člen 343, 343/1. SPZ člen 256, 256/3, 262, 262/1, 263, 263/1. ZZK-1 člen 5, 81, 81/1, 148, 148/1.
prodaja poslovne celote - prenos stavbne pravice - prenehanje stavbne pravice - zaznamba spora - pravna napaka
Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah. Pri presoji pogojev dovoljenosti prodaje mora zato sodišče upoštevati tudi posebna pravila stvarnega prava nepremičnin, ki jih ureja ZZK-1. To pomeni, da je prodaja v stečajnem postopku dovoljena, če je stečajni dolžnik vknjiženi in resnični imetnik stavbne pravice in so po stanju zemljiške knjige izpolnjeni drugi pogoji, da kupec pridobi stavbno pravico brez pravnih napak.
Glede na potek dogodkov, kot so ugotovljeni s strani prvostopenjskega sodišča, je utemeljeno sklepati, da ni bilo pričakovati izpolnitve niti v primeru postavitve dodatnega primernega roka s strani toženke. Zato toženkino ravnanje, ko se na ponudbo za zaposlitev, ki je bila dana po 9 mesecih, ni odzvala, dejansko predstavlja konkludenten odstop od pogodbe. Toženka je bila tako prosta obveznosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi, vendar navedeno ne pomeni, da je bila prosta tudi obveznosti vračila prejetih denarnih sredstev.
odobritev Centra za socialno delo (CSD) - skrbništvo
Šteje se, da je oseba, nad katero je bila podaljšana roditeljska pravica, po sedaj veljavnih določbah Družinskega zakonika postavljena pod skrbništvo. V takem primeru mora skrbnik vedno, ko gre za sklepanje posla v zvezi z varovančevo nepremičnino, pridobiti dovoljenje centra za socialno delo.
motenje posesti - tožba zaradi motenja posesti - sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti - parkiranje - posest nad parkiriščem - poseg v obstoječe posestno stanje - bistveno oteženo izvrševanje soposesti - izvrševanje soposesti na skupnem delu
Ker ima tožnica kljub stebričkom dovolj prostora in lahko brez bistvenih težav parkira na parkirnem mestu, manevrira z vozilom, odpira vrata ter natovarja stvari, morebiten dodaten manever pri parkiranju na vrisano parkirno mesto ne predstavlja znatne spremembe v dotedanjem načinu izvrševanja posesti. Gre za neznatno spremembo, ki nima praktičnega pomena in ne ovira izvrševanja posesti. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, vsake spremembe dejanskega stanja še ni mogoče okvalificirati za dejanje, ki bi terjalo posestno varstvo v luči 33. člena SPZ, četudi gre pri postavitvi ovire za ravnanje brez pooblastila etažnih lastnikov. Tudi odločbe, ki jo omenja pritožba (VSL I Cp 1233/2017), ni mogoče razumeti tako, da vsaka minimalna sprememba dejanskega ali posestnega stanja že vodi v ugoditev zahtevku, temveč pravno varstvo upravičuje le tisto dejanje, ki je usmerjeno v bistveno spremembo dosedanjega načina izvrševanja posesti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2. ZZ člen 32. ZPP člen 154, 154/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - razrešitev direktorja - direktor zavoda - neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - eventualna (navidezna) kumulacija tožbenih zahtevkov - reintegracija - odločitev o stroških - uspeh stranke
Zahtevek, da se sklep o razrešitvi kot nezakonit razveljavi, je po vsebini enak zahtevku na ugotovitev, da je sklep o razrešitvi nezakonit, saj gre za enostranski akt pogodbenega razmerja, glede katerega je pomembno zgolj vprašanje, ali je zakonit ali ne. Tožnik ni postavil dva zahtevka oziroma gre le za navidezno kumulacijo, zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotovilo, da je sklep o razrešitvi nezakonit, odločilo o celotnem tožnikovem zahtevku glede izpodbijanega sklepa o razrešitvi z mesta direktorja toženke.
Sodišče ne more reintegrirati nezakonito razrešenega direktorja, saj ne more poseči v pristojnosti ustanovitelja zavoda iz 32. člena ZZ, da imenuje direktorja. Če je razrešitev nezakonita, ima direktor le odškodninski zahtevek, ne more pa doseči, da se delovno razmerje za delovno mesto direktorja nadaljuje.
služnostna pravica - prenehanje služnostne pravice - povrnitev pravdnih stroškov - pripoznava zahtevka - pravdni stroški po uspehu
Po 157. členu ZPP mora tožeča stranka povrniti toženi stranki stroške postopka, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo ali na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožnica utemeljeno uveljavlja, da toženca nista pripoznala zahtevka. Ker morata biti predpostavki iz 157. člena ZPP izpolnjeni kumulativno, za odločitev niti ni pomembno, ali sta toženca dala povod za tožbo. Za odločitev o stroških je treba uporabiti prvi odstavek 154. člena ZPP.
Pravica do povrnitve stroškov začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, temveč gre za povrnitev stroškov dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku na predlog upnika. Posledično za pravočasnost priglasitve stroškov začasnega zastopnika ni mogoče uporabiti 38. člena ZIZ, saj ta predstavlja materialnopravno določbo v zvezi z odmero stroškov med strankama postopka ali med strankama in tretjim. Začasni zastopnik je tako upravičen do povračila stroškov ne glede na uspeh z ugovorom oziroma uspeh v postopku.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - razlogi za obnovo postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva - pooblastilo odvetniku za vložitev izrednega pravnega sredstva - postulacijska sposobnost pooblaščenca - zavrženje predloga za obnovo postopka - dopolnitev vloge
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se lahko opravljajo pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Predlagatelj je vložil vlogo sam in ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Pri tem ni pomembno, da je sodišče prve stopnje po nepotrebnem pozivalo predlagatelja, da predlog za obnovo dopolni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00065363
ZASP člen 22, 22/2, 22/2-6, 146, 147, 147-1, 147-6, 164, 168. ZKUASP člen 4, 9, 9-4, 16, 16/1, 16/1-6, 16/1-9, 18, 18/3. Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu člen 3, 3a. OZ člen 131, 189, 193, 198, 336, 346, 347. ZPP člen 212, 213.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - aktivna legitimacija - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - zastaranje zahtevka - neupravičena obogatitev - odškodninska terjatev - občasna terjatev - začetek teka zastaralnega roka - trditveno in dokazno breme - nedobrovernost - zamuda - število naročnikov - trditvena stiska - dokazna stiska
Direktiva se ne osredotoča na obliko in se ne opredeljuje za določeno vrsto zastopanja (v smislu direktnega ali indirektnega zastopanja), ampak podaja definicijo kolektivne organizacije. Zato tudi v 4. členu ZKUASP ni mogoče videti zapovedi, po kateri bi bila kolektivna organizacija vselej neposredni zastopnik imetnikov pravic, ki nastopa "v njihovem imenu".
Ni mogoče prezreti očitnega namena nacionalnega in evropskega zakonodajalca, da se tudi v primerih kabelske retransmisije zaradi velikega števila avtorjev in razpršenosti s podelitvijo ustreznega pooblastila kolektivni organizaciji omogoči učinkovito, ekonomično in hitro sodno uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic. Ob dobesednem (in napačnem) upoštevanju določila 4. člena ZKUASP pa bi nastal ravno nasproten učinek.
Iztoževana terjatev nima pogodbene podlage. Tožeča stranka je zahtevala plačilo nadomestila za uporabo in ne izpolnitve pogodbe. Dolžnost mesečnega plačila nadomestila za uporabo pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih za leto 2016 in višina mesečne obveznosti za navedeno leto ne izhaja niti iz kakšnega drugega pravnega akta ali sporazuma.
Trditveno in dokazno breme o številu naročnikov je v skladu z določilom 212. člena ZPP primarno na tožeči stranki. Ker je tožeča stranka v trditveni in dokazni stiski o tem pravno odločilnem dejstvu, svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadosti že, če se sklicuje na podatke, ki jih objavlja AKOS. Tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala (in dokazala) nobenega pravno odločilnega dejstva, ki bi razumno utemeljilo, zakaj je razhajanje med javno objavljenimi podatki s strani AKOS o številu njenih naročnikov in številu naročnikov, ki jih je zatrjevala v tem postopku.
Dobra vera je prepričanje, da nekdo s svojim ravnanjem ne posega v pravice drugih oseb, to prepričanje pa predstavlja opravičljivo zmoto, da nekomu neka pravica pripada, čeprav mu na osnovi pravnih razmerij ne pripada. Nepošteni oziroma nedobroverni pridobitelj je torej tisti, ki ve, da je nastal položaj neupravičene pridobitve, oziroma tisti, ki odgovarja za nastanek tega položaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00065363
ZASP člen 22, 22/2, 22/2-6, 146, 147, 147-1, 147-6, 164, 168. ZKUASP člen 4, 9, 9-4, 16, 16/1, 16/1-6, 16/1-9, 18, 18/3. Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu člen 3, 3a. OZ člen 131, 189, 193, 198, 336, 346, 347. ZPP člen 212, 213.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - aktivna legitimacija - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - zastaranje zahtevka - neupravičena obogatitev - odškodninska terjatev - občasna terjatev - začetek teka zastaralnega roka - trditveno in dokazno breme - nedobrovernost - zamuda
Direktiva se ne osredotoča na obliko in se ne opredeljuje za določeno vrsto zastopanja (v smislu direktnega ali indirektnega zastopanja), ampak podaja definicijo kolektivne organizacije. Zato tudi v 4. členu ZKUASP ni mogoče videti zapovedi, po kateri bi bila kolektivna organizacija vselej neposredni zastopnik imetnikov pravic, ki nastopa "v njihovem imenu".
Ni mogoče prezreti očitnega namena nacionalnega in evropskega zakonodajalca, da se tudi v primerih kabelske retransmisije zaradi velikega števila avtorjev in razpršenosti s podelitvijo ustreznega pooblastila kolektivni organizaciji omogoči učinkovito, ekonomično in hitro sodno uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic. Ob dobesednem (in napačnem) upoštevanju določila 4. člena ZKUASP pa bi nastal ravno nasproten učinek.
Iztoževana terjatev nima pogodbene podlage. Tožeča stranka je zahtevala plačilo nadomestila za uporabo in ne izpolnitve pogodbe. Dolžnost mesečnega plačila nadomestila za uporabo pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih za leto 2016 in višina mesečne obveznosti za navedeno leto ne izhaja niti iz kakšnega drugega pravnega akta ali sporazuma.
Trditveno in dokazno breme o številu naročnikov je v skladu z določilom 212. člena ZPP primarno na tožeči stranki. Ker je tožeča stranka v trditveni in dokazni stiski o tem pravno odločilnem dejstvu, svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadosti že, če se sklicuje na podatke, ki jih objavlja AKOS. Tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala (in dokazala) nobenega pravno odločilnega dejstva, ki bi razumno utemeljilo, zakaj je razhajanje med javno objavljenimi podatki s strani AKOS o številu njenih naročnikov in številu naročnikov, ki jih je zatrjevala v tem postopku.
Dobra vera je prepričanje, da nekdo s svojim ravnanjem ne posega v pravice drugih oseb, to prepričanje pa predstavlja opravičljivo zmoto, da nekomu neka pravica pripada, čeprav mu na osnovi pravnih razmerij ne pripada. Nepošteni oziroma nedobroverni pridobitelj je torej tisti, ki ve, da je nastal položaj neupravičene pridobitve, oziroma tisti, ki odgovarja za nastanek tega položaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VDS00067013
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 47, 83, 83/2, 83/4, 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 102, 163, 163/1, 163/3. ZPP člen 8, 155, 227, 227/5, 339, 339/2, 339/2-8. ZSDU člen 94, 94/1. ZVZD-1 člen 46.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - utemeljenost odpovednega razloga - sodelovanje delavcev pri upravljanju - kriteriji za izbiro delavcev - diskriminacija - osebna okoliščina - individualni odpust - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V individualnem delovnem sporu, v katerem se izpodbija posamična odločitev oziroma ravnanje delodajalca, ki temelji na splošnem aktu, delavec ne more uveljavljati neveljavnosti splošnega akta zaradi kršitev določb ZDR-1 ali ZSDU, pri njegovem sprejemanju. Splošni akt delodajalca, ki v kolektivnem sporu ni izpodbit, se šteje za veljavnega, razen v kolikor je določena določba v nasprotju s kolektivno pogodbo ali zakonom. V takem primeru na mesto neskladnih določb splošnega akta stopijo določbe kolektivnih pogodb in zakona.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev je delodajalcu prepuščena odločitev glede izbire delavcev, katerih dela pod pogoji iz njihovih pogodb o zaposlitvi ne bo več potreboval. Toženka je bila pri tej izbiri omejena le s četrtim odstavkom 83. člena ZDR-1, ki določa, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena ZDR-1 neveljavna.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dejstvo, da ocenjevanim zaposlenim kriteriji in način ocenjevanja niso bili znani vnaprej, na zakonitost izvedene selekcijske analize ne vpliva. Bistveno je zgolj, da je toženka kriterije dejansko uporabila za vse (enako), da so bili kriteriji objektivno povezani z delom in da niso bili diskriminatorni.
zbirka listin - vpogled v zbirko listin - pritožbene novote
Podani predlog ne vsebuje ustrezno konkretiziranega opisa okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da so (in zakaj so) zahtevane listine pomembne za predlagatelja. Splošno navajanje o nejasnosti lastništva zemljišča etažnih lastnikov ne ustreza zahtevanemu standardu po prvem odstavku 196. člena ZZK-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065084
OZ člen 937, 937/3, 937/4. ZPP člen 154, 154/2, 156, 285, 339, 339/2-8, 458, 458/1.
zavarovalna pogodba - prekinitev pogodbe - plačilo premije - zapadla terjatev - opomin - dokaz o opominu - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - materialno procesno vodstvo v sporih majhne vrednosti - pravica do izjave v postopku - povrnitev pravdnih stroškov - delni uspeh v pravdi - pravdni stroški po uspehu - krivdni stroški
Po 156. členu ZPP mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Ta določba se nanaša na dejanja stranke, katerih namen je zavlačevanje postopka, in ne velja za postopek kot celoto. Za razporeditev bremena stroškov, ki so nastali strankam v postopku, velja pravilo uspeha iz 154. člena ZPP (in ne krivde iz 156. člena ZPP).
umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - pravnomočnost sklepa - pravnomočno končan postopek - vstop v pravdo - predlog za dopustitev stranske intervencije - nedovoljen predlog
Postopek v zadevi je bil pravnomočno ustavljen zaradi umika tožbe. Priglasitev stranske intervencije ali predlog za vstop v pravdo namesto drugega sta zato prepozna in nedovoljena.