izpodbijanje odločitve o stroških postopka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - delni uspeh - delna izpolnitev po vložitvi pritožbe - delni umik tožbe - prostovoljna izpolnitev obveznosti
Sodišče prve stopnje bi moralo odločiti o stroških postopka na podlagi uspeha strank v postopku, pri čemer bi moralo šteti, da je tožnica uspela tudi s tistim delom zahtevka, ki ga je toženka prostovoljno izpolnila po vložitvi tožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nespoštovanje odločbe - invalid
Če delodajalec delavca zaradi omejitev pri delu, ki so posledica ugotovljene invalidnosti, napoti na čakanje na delo za čas iskanja druge ustrezne zaposlitve oziroma odpovedi pogodbe, če drugega ustreznega dela ne najde, to ne pomeni, da lahko delavec v tem času opravlja delo pri drugem delodajalcu ali v okviru svojega popoldanskega s.p.-ja mimo omejitev iz odločbe ZPIZ.
ZPP člen 286b, 289, 289/3, 339, 339/2, 339/2-8. ZDR-1 člen 33, 34, 35, 45, 49, 49/1, 89, 89/1, 89/1-3. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5, 6. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 37.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - COVID-19 - pogoj PCT - testiranje zaposlenih - ustavna odločba - zaslišanje ene pravdne stranke - prepoved vprašanja - delo na domu
Predsednik senata ne more stranki oziroma njenemu pooblaščencu prepovedati vseh nadaljnjih vprašanj, ki jih ta namerava postaviti priči oz. odrediti zaključka snemanja (ne da bi sploh vedel, kaj stranka še namerava vprašati pričo), saj takšno ravnanje dejansko pomeni kršitev načela kontradiktornosti, ki se odraža v tem, da je stranki nepravilno odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožena stranka od tožnika na podlagi zavezujočega Odloka utemeljeno zahtevala, da izkaže izpolnjevanje pogoja PCT, kar je tožnik zavrnil. Tožnik glede na ZNB in Odlok dela ni smel opravljati, če ni izpolnjeval pogoja PCT. Ukrepi so bili sprejeti prav z namenom zagotavljanja varnosti in zdravja vseh delavcev pri delodajalcu, zato je tožnik s kršenjem navodila o izpolnjevanju pogoja PCT nedvomno kršil svoje pogodbene in zakonske delovne obveznosti.
Zgolj dejstvo, da je tožena stranka tožniku, ki je bil po pogodbi o zaposlitvi dolžan delo opravljati na sedežu delodajalca, občasno omogočila opravljanje dela od doma, še ne predpostavlja njene obveznosti, da mu delo na takšen način omogoči kadarkoli in ne glede na potrebe delovnega procesa.
ZPP člen 154, 155. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 43.
stroški postopka - obrazložitev stroškovne odločitve - stroški za sestanek s stranko- stroški za vlogo - stroški za pregled listin
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini zadošča, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del spisa ali na drugih listinah v spisu.
Tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov za sestanek s stranko in pregled listin, ker je to opravilo že zajeto v okviru nagrade za ugovor zoper sklep o izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSL00065246
Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) člen 15, 17, 17/1, 17/2. OZ člen 666. ZPPCP-1 člen 74, 75.
prevozna pogodba - poslovna odškodninska odgovornost - odgovornost prevoznika - razbremenilni razlogi - prevara - vzrok za nastanek škode - Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR) - izguba blaga
Konvencija CMR določa tri razbremenilne razloge: 1.) dejanja upravičenca (pošiljatelj, prejemnik), 2.) lastnosti tovora in 3.) zunanjih vzrokov, ki se jim ni bilo mogoče izogniti ali njihovih posledic preprečiti.
Ker sta na naslovu voznika pričakali osebi z ustreznimi dokumenti, je voznik upravičeno sklepal, da blago izroča pravemu prejemniku. Zato so tudi neutemeljeni pritožbeni očitki o malomarnem ravnanju voznika, češ da ni ravnal v skladu s 15. členom Konvencije CMR, ki določa, da mora prevoznik v primeru, ko okoliščine preprečijo izročitev po prispetju stvari v kraj, ki je določen za izročitev, zahtevati od pošiljatelja navodila. Izročitev namreč ni bila onemogočena. Izročena je bila osebama, ki sta delovali v svojstvu „sopogodbenika“ tožnice in sta se izkazala z ustreznimi dokumenti.
Vzrok škode je v tem, da je bila tožnica prevarana s strani osebe, ki se je izdajala za predstavnika družbe. Vsi pogoji za obstoj škode so nastali že v trenutku, ko je tožnica odpremila blago preko toženke in toženka nastanka škode ni mogla več preprečiti in zanjo ni bila odgovorna. Tožnica je blago "prodala" prevarantu, od katerega nikdar ne bi dobila plačanega blaga, toženka pa je v skladu z zahtevami tožnice blago prevarantu tudi izročila. Vzrok nastale škode je v prevari tožnice s strani fiktivnega kupca in ne v ravnanju prevoznika.
ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/3, 343/4. ZD člen 143, 143/1, 143/2, 163, 175, 210, 212.
upnik v zapuščinskem postopku - ločitev zapuščine - ločitveni upnik - izločitveni zahtevek iz zapuščine - poslovni delež v družbi - sklep o dedovanju - nedovoljena pritožba - zahteva za ločitev zapuščine - udeleženec postopka - stranke zapuščinskega postopka - zapustnikovi upniki - prekinitev zapuščinskega postopka
Zahtevek za izločitev 50 % poslovnega deleža družbe iz zapustnikovega premoženja po vsebini ni zahteva za ločitev zapuščine. Gre za zahtevek za izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja, o katerem se ne odloča v zapuščinskem postopku, temveč v pravdi.
Od upnikov so stranke zapuščinskega postopka le ločitveni upniki.
razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe - tožbeni zahtevek - konkretizacija tožbenega zahtevka - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - prekoračitev tožbenega zahtevka - začetek teka zamudnih obresti
Višje sodišče se strinja s tožečo stranko in stališčem sodišča prve stopnje, da je osnovni tožbeni zahtevek že postavljen, saj je del predloga za izvršbo. V primeru razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine se namreč predlog za izvršbo obravnava kot tožba, kar v praksi pomeni, da gre za nepopolno tožbo, ki jo je treba dopolniti z ustreznimi dejstvi o obstoju terjatve in dokazi o tem.
Res pa je, da bi ob delno nejasnih umikih tožbe, v katerih je tožeča stranka pojasnila le, kateri računi in v kakšnem znesku naj bi bili plačani, ter ob tem, da je tožeča stranka navajala tudi, da zahteva plačilo zamudnih obresti od med pravdo plačanih zneskov, sodišče prve stopnje tožečo stranko moralo pozvalo h konkretizaciji tožbenega zahtevka; tako nekonkretiziranega umika tožbe pač ni mogoče obravnavati.
SPZ člen 33. ZUreP-2 člen 245. ZCes-1 člen 2, 2/1, 3, 3/2.
motenje posesti - javno dobro - izključitev posestnega varstva - grajeno javno dobro - pridobitev statusa javnega dobra - javna cesta - kategorizirana javna cesta
Sporno je, ali so zatrjevana motilna dejanja storjena na parceli 1 (v sklepu gre za parcelo 1111/13) ali na sosednji parceli 2 (v sklepu gre za parcelo 1111/11). Zaradi zmotne presoje, da parcela 2 nima statusa javnega dobra, se sodišče ni ukvarjalo z ugotavljanjem, kje poteka meja med njima. Kateri od parcel pripada del zemljišča, na katerem je prišlo do zatrjevanih posegov, je pomembno.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Res je, da je bil obdolženec s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII K 46033/2016 z dne 20.10.2021, obsojen zaradi drugovrstnega kaznivega dejanja, vendar pa je sodišče prve stopnje to okoliščino upoštevalo pri oceni ponovitvene nevarnosti, in sicer, da ga tudi prejšnje obsodbe niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj. Pri tem je izrecno opozorilo na dejstvo, da je bila pri njem dne 4.2.2022 že opravljena hišna preiskava zaradi domnevne storitve istovrstnega kaznivega dejanja in kjer mu je prav tako bilo zaseženo mamilo, kar ga ni odvrnilo od ponovitve kaznivega dejanja.
revizija - zavrženje revizije kot nedovoljene - novela ZPP-E - prehodna določba - pravica do pravnega sredstva - pravica do revizije - izredno pravno sredstvo - pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva - enako varstvo pravic v postopku
Po prehodni določbi 125. člena ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona.
Odločitev o nedovoljenosti revizije temelji na ugotovitvah, - da se je ZPP-E pričel uporabljati 14. 9. 2017, - da je bila sodba sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi izdana 19. 11. 2021, - da je bila prva sodba v obravnavani zadevi sicer izdana pred pričetkom uporabe ZPP-E, a je bila kasneje delno spremenjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00066212
SPZ člen 70, 70/6. ZNP člen 35, 35/3, 126. ZST-1 tarifna številka 9611.
delitev stvari v solastnini - stroški postopka - delitev solastnih nepremičnin - delitev stroškov - višina sodne takse
Pritožbeno sodišče v tej zvezi ugotavlja, da je bil predmetni postopek izveden tudi v interesu nasprotnih udeležencev, saj je bila z izpodbijanim sklepom v soglasju z nasprotnimi udeleženci opravljena delitev solastninske skupnosti, v okviru katere so se na enih nepremičninah njihovi solastni deleži povečali, glede drugih, ki so bile dodeljene v izključno last predlagatelju, pa je bilo (v skladu s šestim odstavkom 70. člena Stvarnopravnega zakonika) predlagatelju naloženo plačati nasprotnim udeležencem vrednost solastnih deležev. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje v skladu s 126. členom ZNP pravilno odločilo, da vsak udeleženec postopka nosi skupne stroške v sorazmerju z velikostjo svojega solastnega deleža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00065502
ZPP člen 5, 7. OZ člen 6, 6/2, 10, 131, 131/1. ZOdv člen 17, 17/5.
načelo prepovedi povzročanja škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - razpravno načelo - padec na spolzkih tleh - soprispevek oškodovanke - standard profesionalne skrbnosti - načelo kontradiktornosti - degenerativne spremembe - brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - trditveno in dokazno breme
Glede na temeljno načelo obligacijskega prava prepovedi povzročanja škode iz 10. člena OZ je namreč vsaka oseba dolžna skrbeti za to, da prepreči povzročitev škode, ki bi lahko izhajala iz njene sfere, toženka pa je zavezana za to poskrbeti še dodatno v skladu s standardom profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ).
Odločitev o razveljavitvi plačilnega naloga je pritožniku v korist in je ta v pritožbi tudi z ničemer ne izpodbija. Ta del sklepa je torej postal pravnomočen. Posledica pravnomočnosti odločitve iz II. točke izreka je, da je plačilni nalog, za razveljavitev katerega se zavzema (in se je v ugovoru zavzemal) pritožnik, že razveljavljen. Z vloženo pritožbo tožnik ne more doseči ugodnejše odločitve; že razveljavljenega plačilnega naloga pa tudi ni mogoče še enkrat razveljaviti.
Pravica do povrnitve stroškov začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, temveč gre za povrnitev stroškov dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku na predlog upnika. Posledično za pravočasnost priglasitve stroškov začasnega zastopnika ni mogoče uporabiti 38. člena ZIZ, saj ta predstavlja materialnopravno določbo v zvezi z odmero stroškov med strankama postopka ali med strankama in tretjim. Začasni zastopnik je tako upravičen do povračila stroškov ne glede na uspeh z ugovorom oziroma uspeh v postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VDS00067013
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 47, 83, 83/2, 83/4, 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 102, 163, 163/1, 163/3. ZPP člen 8, 155, 227, 227/5, 339, 339/2, 339/2-8. ZSDU člen 94, 94/1. ZVZD-1 člen 46.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - utemeljenost odpovednega razloga - sodelovanje delavcev pri upravljanju - kriteriji za izbiro delavcev - diskriminacija - osebna okoliščina - individualni odpust - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V individualnem delovnem sporu, v katerem se izpodbija posamična odločitev oziroma ravnanje delodajalca, ki temelji na splošnem aktu, delavec ne more uveljavljati neveljavnosti splošnega akta zaradi kršitev določb ZDR-1 ali ZSDU, pri njegovem sprejemanju. Splošni akt delodajalca, ki v kolektivnem sporu ni izpodbit, se šteje za veljavnega, razen v kolikor je določena določba v nasprotju s kolektivno pogodbo ali zakonom. V takem primeru na mesto neskladnih določb splošnega akta stopijo določbe kolektivnih pogodb in zakona.
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev je delodajalcu prepuščena odločitev glede izbire delavcev, katerih dela pod pogoji iz njihovih pogodb o zaposlitvi ne bo več potreboval. Toženka je bila pri tej izbiri omejena le s četrtim odstavkom 83. člena ZDR-1, ki določa, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov iz 6. člena ZDR-1 neveljavna.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dejstvo, da ocenjevanim zaposlenim kriteriji in način ocenjevanja niso bili znani vnaprej, na zakonitost izvedene selekcijske analize ne vpliva. Bistveno je zgolj, da je toženka kriterije dejansko uporabila za vse (enako), da so bili kriteriji objektivno povezani z delom in da niso bili diskriminatorni.
zbirka listin - vpogled v zbirko listin - pritožbene novote
Podani predlog ne vsebuje ustrezno konkretiziranega opisa okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da so (in zakaj so) zahtevane listine pomembne za predlagatelja. Splošno navajanje o nejasnosti lastništva zemljišča etažnih lastnikov ne ustreza zahtevanemu standardu po prvem odstavku 196. člena ZZK-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065084
OZ člen 937, 937/3, 937/4. ZPP člen 154, 154/2, 156, 285, 339, 339/2-8, 458, 458/1.
zavarovalna pogodba - prekinitev pogodbe - plačilo premije - zapadla terjatev - opomin - dokaz o opominu - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - materialno procesno vodstvo v sporih majhne vrednosti - pravica do izjave v postopku - povrnitev pravdnih stroškov - delni uspeh v pravdi - pravdni stroški po uspehu - krivdni stroški
Po 156. členu ZPP mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. Ta določba se nanaša na dejanja stranke, katerih namen je zavlačevanje postopka, in ne velja za postopek kot celoto. Za razporeditev bremena stroškov, ki so nastali strankam v postopku, velja pravilo uspeha iz 154. člena ZPP (in ne krivde iz 156. člena ZPP).
Če delodajalec delavcu zagotavlja ustrezno prehrano med delom, mu ni dolžan povrniti še stroškov za prehrano v denarnem znesku. Namen določbe 130. člena ZDR-1 je povračilo stroškov, ki jih ima delavec za ustrezno prehrano med delom. Če delavec teh stroškov nima, ni kaj povrniti.
OZ člen 336, 336/1, 339, 346, 364, 369, 369/1, 369/2.. ZPP člen 443, 458, 458/1.. Odvetniška tarifa (2015) člen 42, 42/1.
pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - priznani stroški predpravdnega zahtevka - zastaranje - začetek teka zastaranja - dospelost terjatve - primeren rok za upnikovo dejanje - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja
V skladu ustaljenim stališčem v sodni praksi v primerih, kot je predmetni, ko je dospelost terjatve odvisna od aktivnosti upnika, ta pa je pasiven, začne zastaranje terjatve kljub njeni nedospelosti teči po preteku primernega roka za upnikovo dejanje. V nasprotnem primeru bi bil lahko začetek teka zastaralnega roka pomaknjen v negotovo prihodnost ali terjatev celo nikoli ne bi zastarala, kar bi bilo v nasprotju s kogentno določbo 339. člena OZ, ki prepoveduje spremembe zastaralnega roka. Pritožbeno sodišče glede na to, da je bila toženka v času izdaje računa v finančnih težavah zaradi razveze in izplačila partnerja iz naslova delitve skupnega premoženja, glede na to, da se ti postopki ne odvijajo hitro, in glede na to, da je tožnik že v preteklosti opravljal za toženko storitve baliranja, ocenjuje, da je v predmetni zadevi primeren rok za upnikovo terjanje plačila dolga znašal eno leto, kar predstavlja obdobje, preden bi naslednje leto začel s ponovnim opravljanjem storitev baliranja za tožnico.