izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nespoštovanje odločbe - invalid
Če delodajalec delavca zaradi omejitev pri delu, ki so posledica ugotovljene invalidnosti, napoti na čakanje na delo za čas iskanja druge ustrezne zaposlitve oziroma odpovedi pogodbe, če drugega ustreznega dela ne najde, to ne pomeni, da lahko delavec v tem času opravlja delo pri drugem delodajalcu ali v okviru svojega popoldanskega s.p.-ja mimo omejitev iz odločbe ZPIZ.
ZPrCP člen 99. ZP-1 člen 66, 66/2, 68, 68/2, 154, 154/3.
pravila cestnega prometa - pravica do pritožbe - nedopustni pritožbeni razlogi
Zagovornik se ne le na načelni ravni, temveč tudi v svojih pritožbenih navedbah s tem, (-) ko najprej graja dokazno oceno obdolženčevega zagovora, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, prav tako (-) dokazno oceno izpovedb obeh zaslišanih policistov A. A. in B. B. ter neposredne očividke in priče C. C., giblje v polju očitkov o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je v hitrem postopku o prekršku na dokazno oceno, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, vezano.
motenje posesti - tožba zaradi motenja posesti - sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti - parkiranje - posest nad parkiriščem - poseg v obstoječe posestno stanje - bistveno oteženo izvrševanje soposesti - izvrševanje soposesti na skupnem delu
Ker ima tožnica kljub stebričkom dovolj prostora in lahko brez bistvenih težav parkira na parkirnem mestu, manevrira z vozilom, odpira vrata ter natovarja stvari, morebiten dodaten manever pri parkiranju na vrisano parkirno mesto ne predstavlja znatne spremembe v dotedanjem načinu izvrševanja posesti. Gre za neznatno spremembo, ki nima praktičnega pomena in ne ovira izvrševanja posesti. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, vsake spremembe dejanskega stanja še ni mogoče okvalificirati za dejanje, ki bi terjalo posestno varstvo v luči 33. člena SPZ, četudi gre pri postavitvi ovire za ravnanje brez pooblastila etažnih lastnikov. Tudi odločbe, ki jo omenja pritožba (VSL I Cp 1233/2017), ni mogoče razumeti tako, da vsaka minimalna sprememba dejanskega ali posestnega stanja že vodi v ugoditev zahtevku, temveč pravno varstvo upravičuje le tisto dejanje, ki je usmerjeno v bistveno spremembo dosedanjega načina izvrševanja posesti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2. ZZ člen 32. ZPP člen 154, 154/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - razrešitev direktorja - direktor zavoda - neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - eventualna (navidezna) kumulacija tožbenih zahtevkov - reintegracija - odločitev o stroških - uspeh stranke
Zahtevek, da se sklep o razrešitvi kot nezakonit razveljavi, je po vsebini enak zahtevku na ugotovitev, da je sklep o razrešitvi nezakonit, saj gre za enostranski akt pogodbenega razmerja, glede katerega je pomembno zgolj vprašanje, ali je zakonit ali ne. Tožnik ni postavil dva zahtevka oziroma gre le za navidezno kumulacijo, zato je sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotovilo, da je sklep o razrešitvi nezakonit, odločilo o celotnem tožnikovem zahtevku glede izpodbijanega sklepa o razrešitvi z mesta direktorja toženke.
Sodišče ne more reintegrirati nezakonito razrešenega direktorja, saj ne more poseči v pristojnosti ustanovitelja zavoda iz 32. člena ZZ, da imenuje direktorja. Če je razrešitev nezakonita, ima direktor le odškodninski zahtevek, ne more pa doseči, da se delovno razmerje za delovno mesto direktorja nadaljuje.
Če delodajalec delavcu zagotavlja ustrezno prehrano med delom, mu ni dolžan povrniti še stroškov za prehrano v denarnem znesku. Namen določbe 130. člena ZDR-1 je povračilo stroškov, ki jih ima delavec za ustrezno prehrano med delom. Če delavec teh stroškov nima, ni kaj povrniti.
razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - dopolnitev tožbe - tožbeni zahtevek - konkretizacija tožbenega zahtevka - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - prekoračitev tožbenega zahtevka - začetek teka zamudnih obresti
Višje sodišče se strinja s tožečo stranko in stališčem sodišča prve stopnje, da je osnovni tožbeni zahtevek že postavljen, saj je del predloga za izvršbo. V primeru razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine se namreč predlog za izvršbo obravnava kot tožba, kar v praksi pomeni, da gre za nepopolno tožbo, ki jo je treba dopolniti z ustreznimi dejstvi o obstoju terjatve in dokazi o tem.
Res pa je, da bi ob delno nejasnih umikih tožbe, v katerih je tožeča stranka pojasnila le, kateri računi in v kakšnem znesku naj bi bili plačani, ter ob tem, da je tožeča stranka navajala tudi, da zahteva plačilo zamudnih obresti od med pravdo plačanih zneskov, sodišče prve stopnje tožečo stranko moralo pozvalo h konkretizaciji tožbenega zahtevka; tako nekonkretiziranega umika tožbe pač ni mogoče obravnavati.
SPZ člen 33. ZUreP-2 člen 245. ZCes-1 člen 2, 2/1, 3, 3/2.
motenje posesti - javno dobro - izključitev posestnega varstva - grajeno javno dobro - pridobitev statusa javnega dobra - javna cesta - kategorizirana javna cesta
Sporno je, ali so zatrjevana motilna dejanja storjena na parceli 1 (v sklepu gre za parcelo 1111/13) ali na sosednji parceli 2 (v sklepu gre za parcelo 1111/11). Zaradi zmotne presoje, da parcela 2 nima statusa javnega dobra, se sodišče ni ukvarjalo z ugotavljanjem, kje poteka meja med njima. Kateri od parcel pripada del zemljišča, na katerem je prišlo do zatrjevanih posegov, je pomembno.
Tožena stranka je izrecno zahtevala izvedbo naroka za glavno obravnavo, ki ga sodišče ni izvedlo, v obrazložitvi sodbe pa celo zapisalo, da stranki naroka nista zahtevali. Takšno ravnanje prvostopnega sodišča pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, kadar sodišče izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti. Določba 454. člena ZPP je jasna, če stranka narok zahteva, ga je treba izvesti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00065974
URS člen 26. OZ člen 131, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost države - gradnja ceste - tržna manjvrednost nepremičnine - premoženjska škoda - imisije - zastaranje tožbenega zahtevka - vzrok nastanka škode - padanje kamenja na odseku cestišča
Temeljno pravno podlago za odškodninsko odgovornost države do posameznikov daje 26. člen URS. Skladno z njim država odgovarja za škodo, povzročeno s protipravnim ravnanjem njenih organov ali nosilcev javnih pooblastil pri delu ali v zvezi z delom.
Zmotno je pritožbeno stališče, da izgradnja novega viadukta sama po sebi predstavlja nov vir imisij, zaradi česar naj bi zastaranje z rušitvijo starega viadukta začelo teči znova. Ker os prenovljenega viadukta poteka po povsem enaki liniji kot os starega, oziroma ker lega sredinske osi novega viadukta ni drugačna od lege starega, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo vrsto in obseg imisij, ki so obstajale že v času postavitve (prvega) viadukta B. v letu 1967, v primerjavi z vrsto in obsegom imisij po izgradnji novega viadukta v letu 2011.
Tržna manjvrednost nepremičnine zaradi vpliva padanja predmetov na tožnikovo nepremičnino se je torej zmanjšala že ob postavitvi prvega viadukta. Že takrat je tožniku nastala premoženjska škoda zaradi navedene imisije, ki je njen vzrok, zaradi česar je tožbeni zahtevek na plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo iz tega naslova zaradi zastaranja (prvi in drugi odstavek 352. člena OZ) pravilno zavrnjen. Poleg navedenega ni tožnik niti s stopnjo verjetnosti izkazal nastanka pretekle ali bodoče škode zaradi vpliva naleta in padca vozil z viadukta na nepremičnino. Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, je možnost padca vozila na tožnikovo nepremičnino zanemarljiva oziroma primerljiva z možnostjo naleta vozila v objekt na enaki oddaljenosti v nivoju ceste.
umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - pravnomočnost sklepa - pravnomočno končan postopek - vstop v pravdo - predlog za dopustitev stranske intervencije - nedovoljen predlog
Postopek v zadevi je bil pravnomočno ustavljen zaradi umika tožbe. Priglasitev stranske intervencije ali predlog za vstop v pravdo namesto drugega sta zato prepozna in nedovoljena.
Glede na potek dogodkov, kot so ugotovljeni s strani prvostopenjskega sodišča, je utemeljeno sklepati, da ni bilo pričakovati izpolnitve niti v primeru postavitve dodatnega primernega roka s strani toženke. Zato toženkino ravnanje, ko se na ponudbo za zaposlitev, ki je bila dana po 9 mesecih, ni odzvala, dejansko predstavlja konkludenten odstop od pogodbe. Toženka je bila tako prosta obveznosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi, vendar navedeno ne pomeni, da je bila prosta tudi obveznosti vračila prejetih denarnih sredstev.
odobritev Centra za socialno delo (CSD) - skrbništvo
Šteje se, da je oseba, nad katero je bila podaljšana roditeljska pravica, po sedaj veljavnih določbah Družinskega zakonika postavljena pod skrbništvo. V takem primeru mora skrbnik vedno, ko gre za sklepanje posla v zvezi z varovančevo nepremičnino, pridobiti dovoljenje centra za socialno delo.
ZFPPIPP člen 343, 343/1. SPZ člen 256, 256/3, 262, 262/1, 263, 263/1. ZZK-1 člen 5, 81, 81/1, 148, 148/1.
prodaja poslovne celote - prenos stavbne pravice - prenehanje stavbne pravice - zaznamba spora - pravna napaka
Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah. Pri presoji pogojev dovoljenosti prodaje mora zato sodišče upoštevati tudi posebna pravila stvarnega prava nepremičnin, ki jih ureja ZZK-1. To pomeni, da je prodaja v stečajnem postopku dovoljena, če je stečajni dolžnik vknjiženi in resnični imetnik stavbne pravice in so po stanju zemljiške knjige izpolnjeni drugi pogoji, da kupec pridobi stavbno pravico brez pravnih napak.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Res je, da je bil obdolženec s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VII K 46033/2016 z dne 20.10.2021, obsojen zaradi drugovrstnega kaznivega dejanja, vendar pa je sodišče prve stopnje to okoliščino upoštevalo pri oceni ponovitvene nevarnosti, in sicer, da ga tudi prejšnje obsodbe niso odvrnile od ponavljanja kaznivih dejanj. Pri tem je izrecno opozorilo na dejstvo, da je bila pri njem dne 4.2.2022 že opravljena hišna preiskava zaradi domnevne storitve istovrstnega kaznivega dejanja in kjer mu je prav tako bilo zaseženo mamilo, kar ga ni odvrnilo od ponovitve kaznivega dejanja.
revizija - zavrženje revizije kot nedovoljene - novela ZPP-E - prehodna določba - pravica do pravnega sredstva - pravica do revizije - izredno pravno sredstvo - pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva - enako varstvo pravic v postopku
Po prehodni določbi 125. člena ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona.
Odločitev o nedovoljenosti revizije temelji na ugotovitvah, - da se je ZPP-E pričel uporabljati 14. 9. 2017, - da je bila sodba sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi izdana 19. 11. 2021, - da je bila prva sodba v obravnavani zadevi sicer izdana pred pričetkom uporabe ZPP-E, a je bila kasneje delno spremenjena.
Odločitev o razveljavitvi plačilnega naloga je pritožniku v korist in je ta v pritožbi tudi z ničemer ne izpodbija. Ta del sklepa je torej postal pravnomočen. Posledica pravnomočnosti odločitve iz II. točke izreka je, da je plačilni nalog, za razveljavitev katerega se zavzema (in se je v ugovoru zavzemal) pritožnik, že razveljavljen. Z vloženo pritožbo tožnik ne more doseči ugodnejše odločitve; že razveljavljenega plačilnega naloga pa tudi ni mogoče še enkrat razveljaviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00065502
ZPP člen 5, 7. OZ člen 6, 6/2, 10, 131, 131/1. ZOdv člen 17, 17/5.
načelo prepovedi povzročanja škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - razpravno načelo - padec na spolzkih tleh - soprispevek oškodovanke - standard profesionalne skrbnosti - načelo kontradiktornosti - degenerativne spremembe - brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - trditveno in dokazno breme
Glede na temeljno načelo obligacijskega prava prepovedi povzročanja škode iz 10. člena OZ je namreč vsaka oseba dolžna skrbeti za to, da prepreči povzročitev škode, ki bi lahko izhajala iz njene sfere, toženka pa je zavezana za to poskrbeti še dodatno v skladu s standardom profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00065363
ZASP člen 22, 22/2, 22/2-6, 146, 147, 147-1, 147-6, 164, 168. ZKUASP člen 4, 9, 9-4, 16, 16/1, 16/1-6, 16/1-9, 18, 18/3. Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu člen 3, 3a. OZ člen 131, 189, 193, 198, 336, 346, 347. ZPP člen 212, 213.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - aktivna legitimacija - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - zastaranje zahtevka - neupravičena obogatitev - odškodninska terjatev - občasna terjatev - začetek teka zastaralnega roka - trditveno in dokazno breme - nedobrovernost - zamuda - število naročnikov - trditvena stiska - dokazna stiska
Direktiva se ne osredotoča na obliko in se ne opredeljuje za določeno vrsto zastopanja (v smislu direktnega ali indirektnega zastopanja), ampak podaja definicijo kolektivne organizacije. Zato tudi v 4. členu ZKUASP ni mogoče videti zapovedi, po kateri bi bila kolektivna organizacija vselej neposredni zastopnik imetnikov pravic, ki nastopa "v njihovem imenu".
Ni mogoče prezreti očitnega namena nacionalnega in evropskega zakonodajalca, da se tudi v primerih kabelske retransmisije zaradi velikega števila avtorjev in razpršenosti s podelitvijo ustreznega pooblastila kolektivni organizaciji omogoči učinkovito, ekonomično in hitro sodno uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic. Ob dobesednem (in napačnem) upoštevanju določila 4. člena ZKUASP pa bi nastal ravno nasproten učinek.
Iztoževana terjatev nima pogodbene podlage. Tožeča stranka je zahtevala plačilo nadomestila za uporabo in ne izpolnitve pogodbe. Dolžnost mesečnega plačila nadomestila za uporabo pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih za leto 2016 in višina mesečne obveznosti za navedeno leto ne izhaja niti iz kakšnega drugega pravnega akta ali sporazuma.
Trditveno in dokazno breme o številu naročnikov je v skladu z določilom 212. člena ZPP primarno na tožeči stranki. Ker je tožeča stranka v trditveni in dokazni stiski o tem pravno odločilnem dejstvu, svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadosti že, če se sklicuje na podatke, ki jih objavlja AKOS. Tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala (in dokazala) nobenega pravno odločilnega dejstva, ki bi razumno utemeljilo, zakaj je razhajanje med javno objavljenimi podatki s strani AKOS o številu njenih naročnikov in številu naročnikov, ki jih je zatrjevala v tem postopku.
Dobra vera je prepričanje, da nekdo s svojim ravnanjem ne posega v pravice drugih oseb, to prepričanje pa predstavlja opravičljivo zmoto, da nekomu neka pravica pripada, čeprav mu na osnovi pravnih razmerij ne pripada. Nepošteni oziroma nedobroverni pridobitelj je torej tisti, ki ve, da je nastal položaj neupravičene pridobitve, oziroma tisti, ki odgovarja za nastanek tega položaja.
pravica do izbire odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - stroški postopka
Sodišče druge stopnje dodaja še, da ima stranka pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati le med odvetniki v kraju sedeža sodišča (načelo proste izbire odvetnika), razen če bi šlo za nerazumno izbiro ali za zlorabo (kar pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno, niti pritožba tega ne zatrjuje), zato stranke ni mogoče omejevati le na izbiro odvetnikov s pisarno v kraju sedeža sodišča.