CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00065701
ZPP člen 243, 254. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
denarni odškodninski zahtevek - medicinska napaka - zavrnitev tožbenega zahtevka - izvedensko mnenje kot dokaz - dokazovanje z izvedencem - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - tuj izvedenec - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - predlog za izločitev izvedenca - opustitev dolžnega ravnanja - začetek teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka
Tožniki so že pred vložitvijo tožbe pridobili mnenje strokovnjaka s področja ginekologije in porodničarstva. Takšno mnenje ne predstavlja dokaza, kot neutemeljeno navajajo tožniki, pač pa je pravilna navedba sodišča prve stopnje, da gre pri zunajsodnem, s strani stranke pridobljenem strokovnem mnenju za strokovno argumentiran del strankinih navedb. Sodišče prve stopnje je v postopku izvedlo dokaz z izvedencem v skladu z 243. členom ZPP.
Že pred postavitvijo izvedenca so tožniki navajali, da je treba v postopek pritegniti izvedenca iz tujine, glede na to, da je slovenski prostor majhen in se strokovnjaki medsebojno poznajo. Sodišče prve stopnje predlogu ni sledilo, predlog za izločitev postavljenega izvedenca je zavrnilo s sklepom in utemeljeno navedlo, da razlog za izločitev izvedenca ne more biti dejstvo, da se izvedenci (zdravniki) med seboj poznajo, še posebej zdravniki iste stroke, ki se v okviru izobraževanja in izpopolnjevanja srečujejo na raznih konferencah.
izključitev družbenika - pritožba - dopolnitev pritožbe - časovne meje pravnomočnosti - pravica do izjave - izvajanje dokazov - zaslišanje - zavrnitev dokaznega predloga - nepotrebnost - prepoved povzročanja škode - prenos nepremičnin - grozeča insolventnost - kriterij za presojo vpliva družbenika na poslovanje družbe
Skladno nauku o časovnih mejah pravnomočnosti se pravnomočnost nanaša na stanje ob zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Gre za mejnik, ki ga mora upoštevati instančno sodišče v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi.
Dokazi so namenjeni izkazovanju pravno relevantnih dejstev in iz izpodbijane sodbe so razvidni trditvena podlaga toženke in pravno relevantna dejstva. Načelo povezanosti trditvene in dokazne podlage (glej 7. in 212. člen ZPP) pomeni, da lahko sodišče z izvajanjem dokazov ugotavlja le zatrjevane okoliščine konkretnega primera. Že na tem mestu pritožbeno sodišče izpostavlja, da je bila sama toženkina trditvena podlaga prešibka, da bi lahko upravičila ravnanje, ki je utemeljena podlaga za njeno izključitev iz družbe.
Toženka v tej pravdi ni pojasnila, kako je rešila družbo pred grozečim stečajem oziroma kako si v bodoče predstavlja izpolnjevanje bistvenega namena družbe, ki je v pridobivanju dobička. Poleg prenosa nepremičnin so bili preneseni delavci, zaloge, poslovni partnerji (naročniki in dobavitelji).
Očitek o onemogočanju dostopa do bančnih računov pri ... banki (in ... banki) ob zatrjevanju kavzalne povezave preprosto ni zadosten razlog za opravičevanje ravnanj toženke. Obenem slovenska sodna praksa dopušča izključitev enega družbenika, čeprav se hkrati izključuje drugi družbenik, in v takšnih pravdah izrecno zavrača upoštevanje ravnanj izključujočega družbenika.
Stranke se v sporazumu niso dogovorile za generalno odpoved vsem zahtevkom, temveč so jih dodatno opredelile. Zato je pravzaprav bistveno vprašanje ali so z nadaljnjim besedilom sporazuma zajele tudi dolžnikov stroškovni zahtevek z vloženim ugovorom in zanj dogovorile pogodbeno kazen.
Ker se stranke kljub seznanjenosti z možnostjo naložitve stroškov ugovornega postopka ob podpisu sporazuma niso izrecno dogovorile, da se celovitost ureditve obravnavanega razmerja nanaša tudi na zahtevke iz pravdnega postopka I Pg 406/2017 ter iz tega izhajajočo izvršilno zadevo I 361/2021, za zahtevek iz naslova spornih stroškov ni bila dogovorjena pogodbena kazen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da upnik z vložitvijo ugovora (in zaznamovanih stroškov) ter kasneje pritožbe zoper sklep o stroških ugovornega postopka ni kršil sporazuma, posledično upnik ni upravičen do izterjave pogodbene kazni.
S sklicevanjem na konkretno osebo, ki ji je prepustil avtomobil v uporabo (pri čemer je razpolagal s kopijo vozniškega dovoljenja te osebe), na delo v nočni izmeni (pri čemer se je skliceval na razpored urnika) in pojasnilom, da A. A. kljub večkratnemu iskanju ne more najti (kar se je potrdilo tudi pri poskusu sodišča, da ga zasliši) je pritožnik po mnenju pritožbenega sodišča storil vse, kar je lahko, da bi izkazal, da vozila v času storitve prekrška ni vozil.
Ker se je pri tožničinem partnerju spremenila vrsta periodičnega dohodka, se periodični dohodek, ki ga ne prejema več, ne upošteva, upoštevati pa je treba nov periodični dohodek na način, kot to velja za upoštevanje tekočih dohodkov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00065974
URS člen 26. OZ člen 131, 352, 352/1.
odškodninska odgovornost države - gradnja ceste - tržna manjvrednost nepremičnine - premoženjska škoda - imisije - zastaranje tožbenega zahtevka - vzrok nastanka škode - padanje kamenja na odseku cestišča
Temeljno pravno podlago za odškodninsko odgovornost države do posameznikov daje 26. člen URS. Skladno z njim država odgovarja za škodo, povzročeno s protipravnim ravnanjem njenih organov ali nosilcev javnih pooblastil pri delu ali v zvezi z delom.
Zmotno je pritožbeno stališče, da izgradnja novega viadukta sama po sebi predstavlja nov vir imisij, zaradi česar naj bi zastaranje z rušitvijo starega viadukta začelo teči znova. Ker os prenovljenega viadukta poteka po povsem enaki liniji kot os starega, oziroma ker lega sredinske osi novega viadukta ni drugačna od lege starega, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo vrsto in obseg imisij, ki so obstajale že v času postavitve (prvega) viadukta B. v letu 1967, v primerjavi z vrsto in obsegom imisij po izgradnji novega viadukta v letu 2011.
Tržna manjvrednost nepremičnine zaradi vpliva padanja predmetov na tožnikovo nepremičnino se je torej zmanjšala že ob postavitvi prvega viadukta. Že takrat je tožniku nastala premoženjska škoda zaradi navedene imisije, ki je njen vzrok, zaradi česar je tožbeni zahtevek na plačilo denarne odškodnine za premoženjsko škodo iz tega naslova zaradi zastaranja (prvi in drugi odstavek 352. člena OZ) pravilno zavrnjen. Poleg navedenega ni tožnik niti s stopnjo verjetnosti izkazal nastanka pretekle ali bodoče škode zaradi vpliva naleta in padca vozil z viadukta na nepremičnino. Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, je možnost padca vozila na tožnikovo nepremičnino zanemarljiva oziroma primerljiva z možnostjo naleta vozila v objekt na enaki oddaljenosti v nivoju ceste.
umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - pravnomočnost sklepa - pravnomočno končan postopek - vstop v pravdo - predlog za dopustitev stranske intervencije - nedovoljen predlog
Postopek v zadevi je bil pravnomočno ustavljen zaradi umika tožbe. Priglasitev stranske intervencije ali predlog za vstop v pravdo namesto drugega sta zato prepozna in nedovoljena.
ZPPPD člen 33, 33/2. ZP-1 člen 6a, 21, 25, 25/1, 137, 137/2.
prekršek neznatnega pomena - prepovedane droge - odvzem predmetov - odvzem predmetov zaradi koristi splošne varnosti ali razloga morale
Pojmovna opredelitev prekrška neznatnega pomena je torej institut materialnega prekrškovnega prava, pri katerem je potrebna ugotovitev dveh pogojev in sicer storitev prekrška (-) v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega in (-) odsotnost škodljive posledice oziroma možnost nastanka take posledice ali pa neznatnost take škodljive posledice. Neznatna pa je tista škodljiva posledica, ki je pomembna tako v premoženjskem, kot tudi v vrednostnem smislu, zato je slednje vselej potrebno presojati ob upoštevanju vseh (objektivnih in subjektivnih) okoliščin konkretnega primera.
Posest in uživanje prepovedanih substanc, četudi v zmanjšani količini, generalno preventivno, kot pravilno opozarja pritožba, ne omogoča zaključkov, da gre za posebno lahek prekršek z neznatnimi posledicami.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00068741
KZ-1 člen 70a, 70b. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-2, 435, 435/3, 443, 443/5.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - odvračalni učinek - predhodni preizkus obtožnega predloga - začetek kazenskega postopka - vročitev obtožnega predloga - zavrženje obtožnega akta - opis dejanja
Sodišče prve stopnje morebitne nevarnosti obdolženca, da bi storil hujše kaznivo dejanje (70.b člen KZ-1), v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa ni ugotavljalo. Izvedenec psihiatrične stroke se do te okoliščine v dopolnjenem izvedenskem mnenju ni opredelil, posledično pa se državno tožilstvo glede nadaljnjega postopka zoper obdolženca niti ni moglo izjaviti. Po stališču procesnopravne teorije se obtožni akt zavrže, če je razlog za ustavitev kazenskega postopka iz 1. do 3. točke prvega odstavka 277. člena ZKP razviden že iz samega opisa dejanja. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da razlog iz 2. točke prvega odstavka 277. člena ZKP iz opisov dejanj v zoper obdolženca zavrženih obtožnih aktih ne izhaja, posledično sodišče prve stopnje v opisu dejanja ni imelo podlage za zaključek v izpodbijanem sklepu, da so pri obdolžencu podane okoliščine, ki izključujejo krivdo in ni razlogov za uporabo varnostnih ukrepov (po 70.a ali 70.b členu KZ-1).
Kazenski postopek pred okrajnim sodiščem se začne z odreditvijo vročitve obtožnega predloga obdolžencu, zato po odreditvi vročitve, razen v primeru iz petega odstavka 443. člena ZKP, obtožnega akta ni več mogoče zavreči.
pravica do izbire odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - stroški postopka
Sodišče druge stopnje dodaja še, da ima stranka pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati le med odvetniki v kraju sedeža sodišča (načelo proste izbire odvetnika), razen če bi šlo za nerazumno izbiro ali za zlorabo (kar pa v obravnavanem primeru ni bilo ugotovljeno, niti pritožba tega ne zatrjuje), zato stranke ni mogoče omejevati le na izbiro odvetnikov s pisarno v kraju sedeža sodišča.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - razlogi za obnovo postopka - vložitev izrednega pravnega sredstva - pooblastilo odvetniku za vložitev izrednega pravnega sredstva - postulacijska sposobnost pooblaščenca - zavrženje predloga za obnovo postopka - dopolnitev vloge
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi se lahko opravljajo pravdna dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik. Predlagatelj je vložil vlogo sam in ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Pri tem ni pomembno, da je sodišče prve stopnje po nepotrebnem pozivalo predlagatelja, da predlog za obnovo dopolni.
Glede na potek dogodkov, kot so ugotovljeni s strani prvostopenjskega sodišča, je utemeljeno sklepati, da ni bilo pričakovati izpolnitve niti v primeru postavitve dodatnega primernega roka s strani toženke. Zato toženkino ravnanje, ko se na ponudbo za zaposlitev, ki je bila dana po 9 mesecih, ni odzvala, dejansko predstavlja konkludenten odstop od pogodbe. Toženka je bila tako prosta obveznosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi, vendar navedeno ne pomeni, da je bila prosta tudi obveznosti vračila prejetih denarnih sredstev.
odobritev Centra za socialno delo (CSD) - skrbništvo
Šteje se, da je oseba, nad katero je bila podaljšana roditeljska pravica, po sedaj veljavnih določbah Družinskega zakonika postavljena pod skrbništvo. V takem primeru mora skrbnik vedno, ko gre za sklepanje posla v zvezi z varovančevo nepremičnino, pridobiti dovoljenje centra za socialno delo.
ZFPPIPP člen 343, 343/1. SPZ člen 256, 256/3, 262, 262/1, 263, 263/1. ZZK-1 člen 5, 81, 81/1, 148, 148/1.
prodaja poslovne celote - prenos stavbne pravice - prenehanje stavbne pravice - zaznamba spora - pravna napaka
Za prenos stavbne pravice se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah. Pri presoji pogojev dovoljenosti prodaje mora zato sodišče upoštevati tudi posebna pravila stvarnega prava nepremičnin, ki jih ureja ZZK-1. To pomeni, da je prodaja v stečajnem postopku dovoljena, če je stečajni dolžnik vknjiženi in resnični imetnik stavbne pravice in so po stanju zemljiške knjige izpolnjeni drugi pogoji, da kupec pridobi stavbno pravico brez pravnih napak.
ZKP člen 83, 83/2, 148, 148/4. ZP-1 člen 55, 55/22-1, 55/3. ZNPPol člen 51, 52.
privilegij zoper samoobtožbo - izročitev predmetov - postopek pred policijo - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - izločitev nedovoljenih dokazov
Dolžnost policije, da osumljenca kaznivega dejanja oziroma storilca prekrška pouči o privilegiju zoper samoobtožbo po četrtem odstavku 148. člena ZKP ali drugi alineji drugega odstavka 55. člena ZP-1 (t. i. opozorilo Miranda) se vzpostavi tisti hip, ko je bil sum zoper njega osredotočen (razlogi za sum storitve kaznivega dejanja ali zaznava prekrška).
služnostna pravica - prenehanje služnostne pravice - povrnitev pravdnih stroškov - pripoznava zahtevka - pravdni stroški po uspehu
Po 157. členu ZPP mora tožeča stranka povrniti toženi stranki stroške postopka, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo ali na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari. Tožnica utemeljeno uveljavlja, da toženca nista pripoznala zahtevka. Ker morata biti predpostavki iz 157. člena ZPP izpolnjeni kumulativno, za odločitev niti ni pomembno, ali sta toženca dala povod za tožbo. Za odločitev o stroških je treba uporabiti prvi odstavek 154. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00065363
ZASP člen 22, 22/2, 22/2-6, 146, 147, 147-1, 147-6, 164, 168. ZKUASP člen 4, 9, 9-4, 16, 16/1, 16/1-6, 16/1-9, 18, 18/3. Direktiva 2014/26/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic ter izdajanju več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu člen 3, 3a. OZ člen 131, 189, 193, 198, 336, 346, 347. ZPP člen 212, 213.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - aktivna legitimacija - uporaba avtorskega dela - kabelska retransmisija - nadomestilo za uporabo - zastaranje zahtevka - neupravičena obogatitev - odškodninska terjatev - občasna terjatev - začetek teka zastaralnega roka - trditveno in dokazno breme - nedobrovernost - zamuda
Direktiva se ne osredotoča na obliko in se ne opredeljuje za določeno vrsto zastopanja (v smislu direktnega ali indirektnega zastopanja), ampak podaja definicijo kolektivne organizacije. Zato tudi v 4. členu ZKUASP ni mogoče videti zapovedi, po kateri bi bila kolektivna organizacija vselej neposredni zastopnik imetnikov pravic, ki nastopa "v njihovem imenu".
Ni mogoče prezreti očitnega namena nacionalnega in evropskega zakonodajalca, da se tudi v primerih kabelske retransmisije zaradi velikega števila avtorjev in razpršenosti s podelitvijo ustreznega pooblastila kolektivni organizaciji omogoči učinkovito, ekonomično in hitro sodno uveljavljanje avtorskih in sorodnih pravic. Ob dobesednem (in napačnem) upoštevanju določila 4. člena ZKUASP pa bi nastal ravno nasproten učinek.
Iztoževana terjatev nima pogodbene podlage. Tožeča stranka je zahtevala plačilo nadomestila za uporabo in ne izpolnitve pogodbe. Dolžnost mesečnega plačila nadomestila za uporabo pravic kabelske retransmisije glasbe v televizijskih programih za leto 2016 in višina mesečne obveznosti za navedeno leto ne izhaja niti iz kakšnega drugega pravnega akta ali sporazuma.
Trditveno in dokazno breme o številu naročnikov je v skladu z določilom 212. člena ZPP primarno na tožeči stranki. Ker je tožeča stranka v trditveni in dokazni stiski o tem pravno odločilnem dejstvu, svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadosti že, če se sklicuje na podatke, ki jih objavlja AKOS. Tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala (in dokazala) nobenega pravno odločilnega dejstva, ki bi razumno utemeljilo, zakaj je razhajanje med javno objavljenimi podatki s strani AKOS o številu njenih naročnikov in številu naročnikov, ki jih je zatrjevala v tem postopku.
Dobra vera je prepričanje, da nekdo s svojim ravnanjem ne posega v pravice drugih oseb, to prepričanje pa predstavlja opravičljivo zmoto, da nekomu neka pravica pripada, čeprav mu na osnovi pravnih razmerij ne pripada. Nepošteni oziroma nedobroverni pridobitelj je torej tisti, ki ve, da je nastal položaj neupravičene pridobitve, oziroma tisti, ki odgovarja za nastanek tega položaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00066542
URS člen 22. OZ člen 82, 82/1, 83, 83/1. ZVPot člen 22, 22/5.
razlaga pogodb - nejasno pogodbeno določilo - razlagalna pravila
Če kljub uporabi metod pravne argumentacije po določbi 82. člena OZ, ni mogoče priti do enopomenske interpretacije posameznega pogodbenega določila, je v obravnavani zadevi, ko gre za Splošne pogoje, ki jih je v naprej pripravila tožena stranka, bistvena tudi uporaba 83. člena OZ, ki določa, da če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke. Pravilo iz 83. člena OZ je namreč subsidiarno pravilu iz 82. člena OZ in v konkretnem primeru sobiva z njim. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključki sodišča prve stopnje, da definicija kaznivega dejanja v kazenskopravni zakonodaji glede pogodbeno dogovorjenega zavarovalnega kritja ni relevantna. Specifičnost določnega primera nujno ne daje povsem jasnega odgovora na vprašanje, kako uporabiti posamezno določbo pogodbe. Gre za vprašanje subsumcije konkretnega dejanskega stanu pod določeno pravno normo, oziroma v konkretnem primeru pod določeno določilo Splošnih pogojev. Izključitev zavarovalnega kritja, kadar zavarovanci na določen način omogočijo ali olajšajo storilcem vstop v prostore, je upravičena, zato so zaključki sodišča prve stopnje, da iz tega razloga Splošni pogoji niso nepošteni, pravilni.
razveza pogodbe - če nepravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - navidezna pogodba (simulirana pogodba)
Ker toženka tudi v dodatnem izpolnitvenem roku ni vložila vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja, so nastopile pravne posledice neizpolnitve v dodatnem roku iz tretjega odstavka 105. člena v zvezi s prvim odstavkom 104. člena OZ. Zaradi razveze prodajne pogodbe so prenehale vse obveznosti, ki so bile predmet pogodbe. Tožniki zato utemeljeno uveljavljajo reparacijo z izbrisno tožbo (drugi odstavek 111. člena OZ). Z razvezo je namreč odpadla pravna podlaga za izpolnitev, zato ni podlage, da prejemnik izpolnitev obdrži. Kršitelj pogodbe, ki je izpolnitev že prejel, mora prejeto vrniti.
ZPrCP člen 99. ZP-1 člen 66, 66/2, 68, 68/2, 154, 154/3.
pravila cestnega prometa - pravica do pritožbe - nedopustni pritožbeni razlogi
Zagovornik se ne le na načelni ravni, temveč tudi v svojih pritožbenih navedbah s tem, (-) ko najprej graja dokazno oceno obdolženčevega zagovora, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, prav tako (-) dokazno oceno izpovedb obeh zaslišanih policistov A. A. in B. B. ter neposredne očividke in priče C. C., giblje v polju očitkov o zmotni ugotovitvi dejanskega stanja, kar pa je nedopusten pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je v hitrem postopku o prekršku na dokazno oceno, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, vezano.