posebne gradbene uzance - začasna situacija - plačilo začasne situacije
Dogovor o plačevanju naročenega dela po začasnih situacijah ima za posledico naročnikovo dolžnost, da znesek iz začasne situacije plača, če začasni situaciji ne ugovarja.
URS člen 34, 39. EKČP člen 8, 10. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 17. ZOR člen 170, 170/1, 200, 200/1. ZJG člen 7, 30, 30/3.
višina denarne odškodnine - svoboda izražanja - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objektivna odgovornost delodajalca - povrnitev negmotne škode - javna glasila - pravica in dolžnost informiranja - odgovornost odgovornega urednika - odgovornost za ravnanje drugega
Zakon omejuje pravico in dolžnost informiranja tedaj, ko posega v drugo človekovo pravico, in sicer v pravico do varovanja časti in ugleda. Pri ugotavljanju ravnovesja med človekovima pravicama in presojanju, ali je tožbeni zahtevek res tak, da v demokratični družbi opravičuje nujnost posega sodišča, je sodišče upoštevalo pomembno vlogo, ki jo ima tisk, zlasti kadar gre za tako imenovane osebe javnosti.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini - pravica upravljanja
Ker z ustanovitveno odločbo restavracija "P." ni trajno prešla v osnovna sredstva podjetja Hotel "I.", ta in njegovi pravni nasledniki tudi kasneje z uporabo tega obrata na njem niso pridobili stvarnih pravic oziroma tem ustreznih pravic upravljanja na sredstvih v družbeni lastnini. Tožeča stranka sicer lastninske pravice ne zatrjuje, zatrjuje pa pravico upravljanja, ki je po odpravi družbene lastnine podlaga za nastanek lastninske pravice. Te pa na škodo družbene lastnine ni bilo mogoče priposestvati.
ZTPDR člen 73.ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 174/1, 200, 203.
višina denarne odškodnine - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - povrnitev negmotne škode
Proizvodnja, v kateri so bili delavci izpostavljeni azbestnemu prahu, to pa je pri njih povzročilo azbestozo, in druga huda obolenja, je nevarna dejavnost.
Kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili spada med dejanja, s katerimi se močno ogroža zdravje ljudi, za njih pa pri odrejanju pripora zadošča že manjša stopnja ponovitvene nevarnosti kot pri tistih kaznivih dejanjih, s katerimi ta varovana dobrina ni ogrožena v tolikšni meri.
Če se storilcu kaznivega dejanja očita ponovitvena nevarnost, domneva nedolžnosti ni kršena, saj za odreditev pripora po 1.odst. 20.čl. Ustave Republike Slovenije ob izpolnjenih ostalih pogojih zadostuje že utemeljen sum, da je tisti, zoper katerega je odrejen tak ukrep, storil kaznivo dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - oškodovanec kot tožilec
Upravičenci do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti so v 1.odst. 421.čl. ZKP našteti taksativno, med njimi pa ni oškodovanca kot tožilca, zato je njegova zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena.
Hišni pripor je bil podaljšan do vključno 23.6.2000, tega dne pa je bila vložena obtožnica s predlogom za odreditev pripora, na podlagi katerega je sodišče istega dne izdalo sklep o priporu, ki začne teči z dnem in uro prijetja in ki je bil obtožencu vročen ob prijetju 25.6.2000. V takem primeru ne gre za nadomestitev hišnega pripora s priporom zaradi neupoštevanja obveznosti v zvezi s hišnim priporom, ampak za ugotovitev, da je predlog pristojnega državnega tožilca za odreditev pripora utemeljen zaradi zagotovitve varnosti ljudi.
ZOR člen 80, 80/1, 122, 122/1. CZ (1976) člen 30b.
ugovor neizpolnjene pogodbe - sočasna izpolnitev - pogodbena volja strank - ara
Pravilo sočasne izpolnitve velja, če ni dogovorjeno kaj drugega (1. odst. 122. člena ZOR). Ker je bila vsebina dogovora ugotovljena drugače, namreč da tožnik najprej plača kupnino in mu toženec nato izroči avtobus, pravila o sočasni izpolnitvi iz 122. člena ZOR ni mogoče uporabiti.
Nedvomno je tožeča stranka naknadno razpolagala s tožbenim zahtevkom, toda iz vsebine njene izjave ne izhaja, da bi objektivno spremenila tožbo tako, da bi poleg obstoječega tožbenega zahtevka, naknadno postavila še alternativni zahtevek, s katerim bi toženi stranki prepustila pravico izbire predmeta izpolnitve (primerjaj 403. in 409. člen ZOR). Iz vsebine njene izjave namreč izhaja, da je hotela oblikovati drugačen tožbeni zahtevek za primer, da bi sodišče, če bi spoznalo, da prvotni tožbeni zahtevek ni utemeljen, ugodilo novemu tožbenemu zahtevku (tako imenovana eventualna kumulacija tožbe po drugem odstavku 188. člena ZPP 1977). Ob tem razpolaganju s tožbenim zahtevkom, pa ni mogoče mimo dejstva, da veljajo za naknadno preoblikovanje tožbenega zahtevka hkrati tudi pravila o spremembi tožbe in da je predmet prvotnega in naknadnega konkretnega tožbenega zahtevka denar. Novi tožbeni zahtevek je za toženca ugodnejši od prvotnega. Tako se izkaže, da je tožnik tožbeni zahtevek zmanjšal, s čimer je sodišče "pooblastil", da zavrne del prvotnega tožbenega zahtevka, kar mora sodišče storiti že po zakonu. Sodišče prve stopnje sicer ni zavrnilo presežnega dela iz prvotnega tožbenega zahtevka, toda Vrhovno sodišče Republike Slovenije v to ni posegalo, ker v revizijskem postopku odloča le o pravnomočni sodbi.
solastninska pravica na nepremičnini - varstvo solastnine - obseg uporabe solastne nepremičnine - idelni deleži - delitev solastnine
Tožniki kot solastniki nepremičnine bi utemeljeno zahtevali od tožencev izročitev v posest tistega dela hiše, ki presega njun solastninski del. Vendar hiša ni razdeljena in zato ni ugotovljeno, koliko in kateri del stanovanja, ki ga uporabljata toženca, presega njun solastninski del. Zato tožbenemu zahtevku tudi delno ni bilo mogoče ugoditi, čeprav sicer med strankami ni sporno, da toženca uporabljata večji del v naravi, kot ustreza njunemu solastninskemu deležu.
Ker med strankami ni sporazuma o delitvi solastne nepremičnine, je položaj rešljiv samo v nepravdnem postopku po določbah 13. poglavja Zakona o nepravdnem postopku.
Toženka je zapisala v pritožbi, da naj bi na sodiščih ostali "prostaki" in "skorumpirana sodrga poklicnih političnih sodnikov, katere zataje kriminalna dejanja in se postavijo v bran onega, kateri ima denar...", o tožnici pa je večkrat zapisala, da so "mrhovinarski dahije". Take navedbe, ki so predstavljale dejansko podlago za odločitev o kaznovanju toženke z denarno kaznijo, so jasne ter same po sebi predstavljajo žalitev in zaničevanje tistega, kateremu so namenjene.
revizija - razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Tožeča stranka se v reviziji zavzema za drugačno oceno dokazov. S tem izpodbija dejanske ugotovitve sodbe prve in druge stopnje, kar pa ni mogoče, ker to prepoveduje 3. odstavek 385. člena ZPP.
Ugotovljeno je, da ima stavba take gradbene napake, da ni varna in je zato predvidena njena sanacija. Takšno stanje ne ustreza pričakovanjem tožnice kot kupovalke. Zato kupljeno stanovanje nima molče dogovorjenih lastnosti (tretja točka 479. člena ZOR) in je torej obremenjeno s stvarno napako.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - preklic privolitve (bivšega) imetnika stanovanjske pravice za odkup - velika nehvaležnost - povzročitev škode - odškodninska odgovornost kupca
Toženčevo ravnanje, ki je bilo ocenjeno kot velika nehvaležnost in kot razlog za preklic privolitve za odkup stanovanja, je lahko podlaga za njegovo odškodninsko odgovornost, vendar samo za škodo, ki je v vzročni zvezi s tem njegovim ravnanjem. To pa nikakor ni škoda, ki jo v tej pravdi zatrjuje tožnica, ki svojo oškodovanost temelji na tem, da stanovanja sama ni kupila.
Po tretjem odstavku 45. člena ZOR predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe. Ker iz predpogodbe, ki sta jo sklenila tožnik in A.Č., ter aneksa izhaja, da sta se pogodbeni stranki zavezali, da bosta potem, ko bo mogoče pridobiti in prenesti lastninsko pravico, sklenila menjalno pogodbo, s katero bosta drug drugemu izročila določeni nepremičnini (552. člen ZOR), je šlo nedvomno za menjalno predpogodbo. Tožnikovo zatrjevanje, da je šlo že od vsega začetka za sklenitev kupoprodajne pogodbe, je utemeljeno samo deloma, kolikor je bilo določeno doplačilo tožnika, ki pa je vendarle manjše od vrednosti vsake od zamenjanih stvari, zato gre lahko samo za doplačilo pri menjavi. Ker pa menjava nepremičnin zaradi tožnikove prodaje garsonjere ni mogoča, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zavrnili tožbeni zahtevek.
Tožnik v zahtevi ni navedel nobene konkretne okoliščine, ki bi jo bilo možno preizkusiti in na podlagi katere bi bilo možno z verjetnostjo zaključiti, da je podan dvom o sodnikovi nepristranskosti.
preživnina za otroka - potrebe upravičenca do preživnine
Otrokove preživninske potrebe so odločilna podlaga za uporabo določbe 129. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o določitvi višine preživnine glede na možnosti obeh staršev. Uporaba navedenega pravnega standarda zahteva ustrezne dejanske ugotovitve. Pri tem so otrokove potrebe odraz njegove starosti, okolja, v katerem živi in njegovih individualnih značilnosti. Vezane so tudi na zmožnosti staršev: ob slabše situiranih starših se morajo tudi otrokove potrebe prilagoditi njihovim zmožnostim.