URS člen 33, 67, 67/1.ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76. ZKD (1982) člen 3, 7. ZTLR člen 7, 15, 21.
pridobitev lastninske pravice - pravica do zasebne lastnine - lastninska pravica na kanalizacijskih napravah - javno dobro
Zasebne lastnine na kanalizaciji zakonodaja ne prepoveduje. Zasebni del kanalizacije ne postane javna kanalizacija zgolj na podlagi dejstva, da je nanj priključenih več koristnikov.
Ker predstavlja kanalizacija stvar, gradnjo, veljajo za razmerja v zvezi z njo določila ZTLR.
javna dražba - predkupna pravica najemnika - stečaj lastnika stanovanja - prodaja najemniškega stanovanja v stečajnem postopku - pogoji prodaje
Uveda stečajnega postopka zoper lastnika stanovanja ne vpliva na najemnikovo predkupno pravico po SZ.
Če se stanovanje prodaja na javni dražbi, lahko najemnik uveljavi predkupno pravico tako, da svojo ponudbo izenači ponudbo najboljšega ponudnika.
Pravice predkupnih upravičencev ne morejo biti v nasprotju z namenom dražbe oziroma pravico najboljšega ponudnika, da v primeru, ko predkupni upravičenec izenači ponudbo, poda še višjo (boljšo)
ZUS člen 32, 32/1, 32/3. ZPP (1977) člen 89, 89/1.
umik tožbe - dejanje stranke s pooblaščencem
Ker lahko opravilno popolnoma sposobna stranka opravlja procesna dejanja sama ali po pooblaščencu, je umik tožbe veljaven tudi, kadar stranka, ki ima pooblaščenca, tožbo v upravnem sporu umakne sama.
ZTPDR člen 58, 58/1. ZDR (1990) člen 89, 90, 90/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 9. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - pogojna odložitev - disciplinska odgovornost - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
Obligacija izreka ukrepa prenehanja delovnega razmerja pomeni, da ni mogoč izrek milejše sankcije kot na primer denarne kazni ali javnega opomina. Seveda pa to ne pomeni, da izvršitve takega obligatorno izrečenega disciplinskega ukrepa ne bi bilo dovoljeno pogojno odložiti. Po določbi prvega odstavka 90. člena ZDR je namreč možno izvršitev denarne kazni in prenehanja delovne obveznosti pogojno odložiti največ za dobo enega leta in to ne glede na to ali je šlo za obligatoren ali fakultativen izrek disciplinskega ukrepa.
Fakultativno (lahko se izreče) namreč pomeni samo, da je mogoče tako določen ukrep izreči le v primeru, če se že v disciplinskem postopku zatrjujejo in ugotavljajo kvalifikatorne okoliščine, ki jih določa 89. člen ZDR.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 354/2-13, 365, 365/2, 394, 394/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po določbi drugega odstavka 365. člena ZPP sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ker je tožena stranka v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje navajala, da je bila tožba vložena po poteku zakonsko dovoljenega roka in bi jo zato sodišče prve stopnje moralo zavreči, bi sodišče druge stopnje moralo sodbo sodišča prve stopnje glede tega preizkusiti. Ker tega ni storilo je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je take narave, da bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP). Obenem pa to pomeni, da ima sodba take pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, saj v njej ni razlogov o odločilnih dejstvih (13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Vrhovno sodišče ugotavlja, da ni zakonskih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Iz navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo ni mogoče sklepati, da bi bilo očitno, da bi drugo stvarno pristojno sodišče lažje opravilo postopek, prav tako pa tudi ni mogoče ugotoviti drugih tehtnih razlogov, zaradi katerih bi bilo treba odločati tako, kot predlaga tožena stranka. Iz dejstev, ki jih zatrjuje tožena stranka, ni mogoče ugotoviti, da bi zoper njo obstajala gonja, kot je to navedeno v odgovoru na tožbo. Prijave zaradi suma kaznivih dejanj so legitimno ravnanje ali celo obveznost državljanov, če pri tem ne gre za zlorabe, česar pa iz v konkretnih navedb tožene stranke ni razbrati. Inšpekcijski nadzor je normalna aktivnost davčnih organov, zato zakonite izvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora ni mogoče šteti kot ogrožanja podjetniške aktivnosti. Opravljen mora biti v skladu s predpisi, zato naklonjenost ali nenaklonjenost nadzornikov pri izvedbi nadzora pravno ni pomembna.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi insolventnosti delodajalca - plače in drugi prejemki - odpravnina - jamstveni sklad
Za presojo vprašanja ali delavcem, ki so v obdobju od sprejetja stečajne zakonodaje v letu 1993 do novele Zakona o jamstvenem skladu 1999 izgubili zaposlitev zaradi insolventnosti delodajalca, torej tudi zaradi uvedbe stečaja, pripada pravica do odpravnine, je treba upoštevati Ustavo Republike Slovenije, določila 8. člena ZPPSL ter določila Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, 1982 (Uradni list SFRJ, MP št. 4/84, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS, št. 54/92, Mednarodne pogodbe, št. 15/92). Revizijsko sodišče ob tem ugotavlja, da sodišči prve in druge stopnje nista zmotno uporabili materialnega prava, temveč da sta pravilno ugotovili, da po določilih ZPPSL ter Zakona o jamstvenem skladu tožniku v času, ko mu je prenehalo delovno razmerje, ni pripadala odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja. Ker za uveljavljeno odpravnino ni bilo neposredne pravne podlage, je revizijsko sodišče v skladu z dosedanjo sodno prakso, revizijo zavrnilo.
odpravnina - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Po določilih 2. odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, na izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 SIT. V tej zadevi je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela revizije 72.706,80 SIT, zato revizija ni dovoljena.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinska odgovornost - pogojna odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa - preklic pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa
Zakon ne določa, avtonomni pravni vir pa ne more določati, da se zaradi storitve določene hujše kršitve obvezno izreče preklic izvršitve izrečenega disciplinskega ukrepa, prav tako pa tudi ne določa, da je preklic mogoč le, če delavec stori takšno hujšo kršitev, za katero "se obvezno izreče" ukrep prenehanja delovnega razmerja. Kljub temu je treba pri odločanju o preklicu izvršitve ukrepa prenehanja delovnega razmerja upoštevati, da ima preklic odložitve izvršitve ukrepa enake pravne posledice kot izrek samega ukrepa, zato morajo biti za preklic izvršitve izpolnjeni enaki pogoji kot veljajo za sam "nepogojni" izrek ukrepa prenehanja delovnega razmerja. V skladu s subjektivno-objektivno koncepcijo kaznivih ravnanj v slovenski pravni ureditvi, morajo biti tudi za preklic izpolnjeni vsi subjektivni in objektivni znaki kršitve, zaradi katere disciplinski organi odločajo o preklicu.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča
Vrhovno sodišče ugotavlja, da ni zakonskih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Iz navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo ni mogoče sklepati, da bi bilo očitno, da bi drugo stvarno pristojno sodišče lažje opravilo postopek, prav tako pa tudi ni mogoče ugotoviti drugih tehtnih razlogov, zaradi katerih bi bilo treba odločati tako, kot predlaga tožena stranka. Iz dejstev, ki jih zatrjuje tožena stranka, ni mogoče ugotoviti, da bi zoper njo obstajala gonja, kot je to navedeno v odgovoru na tožbo. Prijave zaradi suma kaznivih dejanj so legitimno ravnanje ali celo obveznost državljanov, če pri tem ne gre za zlorabe, česar pa iz v konkretnih navedbah tožene stranke ni razbrati. Inšpekcijski nadzor je normalna aktivnost davčnih organov, zato zakonite izvedbe davčnega inšpekcijskega nadzora ni mogoče šteti kot ogrožanja podjetniške aktivnosti. Opravljen mora biti v skladu s predpisi, zato naklonjenost ali nenaklonjenost nadzornikov pri izvedbi nadzora pravno ni pomembna.
ZTPDR člen 83, 83/1. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - varstvo pravic delavcev - delovno razmerje pri delodajalcu - rok za uveljavitev varstva pravic pri pristojnem sodišču
Vložitev tožbe leto in pol po poteku roka iz 83. člena ZTPDR pomeni, da je vložena daleč po roku, v katerem je mogoče računati s tem, da bo delavec še uveljavljal pravice iz delovnega razmerja. Zato je pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da je bila revidentova tožba vložena prepozno.
ZUS člen 1, 1/2, 1/3, 34, 34/1-3.ZLPP člen 49, 49-a. ZAPPNI člen 1a, 1a/3, 48. ZUP (1986) člen 3, 210, 210/4, 210/6, 222.
sodno varstvo - predpostavka za vložitev tožbe - dokončen upravni akt - začetek revizijskega postopka
Sklep o začetku revizijskega postopka, ki ga je izdala revizorka lastninskega preoblikovanja, je upravni akt prve stopnje, ki ga ni mogoče izpodbijati s tožbo po 3. odstavku 1. člena ZUS, ampak le s pritožbo v upravnem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranost sojenja
Ker je v konkretnem primeru tožnik zaposlen na sodišču, ki naj bi odločalo o odškodnini za posledice zatrjevanega posega v čast in ugled, bi sojenje lahko otežilo medsebojne odnose pri delu sodišča, poleg tega pa bi objektivno lahko prišlo tudi do dvoma v nepristranost sojenja. Zato je Vrhovno sodišče ugodilo predlogu in določilo okrajno sodišče, ki je krajevno v bližini.
Pravna dejanja stečajnega dolžnika lahko izpodbija (poleg upnikov) stečajni dolžnik sam, ki ga zastopa stečajni upravitelj.
Z začetkom stečajnega postopka pravna osebnost stečajnega dolžnika ne preneha, pravna posledica začetka stečajnega postopka pa tudi ni niti prenehanje niti zmanjšanje njegove pravdne sposobnosti (primerjaj čl. 103 - 136 ZPPSL).
zahteva za varstvo zakonitosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora - dokazovanje negativnih dejstev
Ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če je dolžnik navedbi, da ni naročil s fakturo zaračunane storitve, predlagal sodišču, naj zahteva od upnika predložitev naročilnice.
Zakon o dedovanju oziroma pravila ODZ, ki so urejala darilno pogodbo ni določal oblike preklica darila. Zato je utemeljen sklep, da preklica ni bilo potrebno uveljavljati s tožbo, pač pa se je morala s tožbo zahtevati le vrnitev preklicanega darila (dajatvena tožba), če obdarjenec darila ni vrnil prostovoljno.
Obveznost vrnitve izročenega premoženja (106. člen ZD) nastopi na podlagi izročevalčevega preklica, kadar je ta utemeljen. Ni utemeljenih pravnih razlogov, da se ne bi navedeni pogoji preklica pogodb in vrnitve izročenega premoženja enako presojali tudi v primerih, ko je prednik z darilno pogodbo izročil obdarjencu svoje premoženje ali del in si izgovoril pravico brezplačnega stanovanja in dosmrtne oskrbe in podobno, obdarjenec pa prevzetih obveznosti zatem ni izpolnjeval.
povrnitev negmotne škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost delodajalca - poklicna bolezen - višina denarne odškodnine - zastaranje odškodninske terjatve
Proizvodnja v kateri so delavci izpostavljeni pri delu formaldehidnemu lepilu, močnim hlapom, prahu in podobno, ki povzročijo poklicno bronhialno astmo, predstavlja nevarno dejavnost.
URS člen 34, 39. EKČP člen 8, 10. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 17. ZOR člen 170, 170/1, 200, 200/1. ZJG člen 7, 30, 30/3.
višina denarne odškodnine - svoboda izražanja - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objektivna odgovornost delodajalca - povrnitev negmotne škode - javna glasila - pravica in dolžnost informiranja - odgovornost odgovornega urednika - odgovornost za ravnanje drugega
Zakon omejuje pravico in dolžnost informiranja tedaj, ko posega v drugo človekovo pravico, in sicer v pravico do varovanja časti in ugleda. Pri ugotavljanju ravnovesja med človekovima pravicama in presojanju, ali je tožbeni zahtevek res tak, da v demokratični družbi opravičuje nujnost posega sodišča, je sodišče upoštevalo pomembno vlogo, ki jo ima tisk, zlasti kadar gre za tako imenovane osebe javnosti.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje nepremičnine v družbeni lastnini - pravica upravljanja
Ker z ustanovitveno odločbo restavracija "P." ni trajno prešla v osnovna sredstva podjetja Hotel "I.", ta in njegovi pravni nasledniki tudi kasneje z uporabo tega obrata na njem niso pridobili stvarnih pravic oziroma tem ustreznih pravic upravljanja na sredstvih v družbeni lastnini. Tožeča stranka sicer lastninske pravice ne zatrjuje, zatrjuje pa pravico upravljanja, ki je po odpravi družbene lastnine podlaga za nastanek lastninske pravice. Te pa na škodo družbene lastnine ni bilo mogoče priposestvati.