pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - protipravno ravnanje pravosodnih organov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje - dopuščena revizija
Višje sodišče bi moralo obrazložiti, zakaj ocenjuje, da tožeča stranka s pritožbo in v njej navedeno sodno prakso ni uspela izpodbiti pravilnosti ocene sodišča prve stopnje, da je bilo ravnanje sodišč v skladu z do tedaj uveljavljenimi standardi v „korupcijskih zadevah“. Ker tega ni storilo, je utemeljen revizijski očitek, da ima sodba sodišča druge stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih in je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Nezadovoljstvo stranke z izidom določenih zadev, v katerih so bila ali pa še bodo vložena in izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva, ne more biti utemeljen razlog za odklanjanje sodišča za sojenje v drugih zadevah.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - izvršilni postopek - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakonodajalec je revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja (vključno s sklepi, s katerimi je odločeno o izročitvi nepremičnin), revizija zato še vedno ni dovoljena
- ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da lahko tožena stranka, ki ni tožnikov delodajalec, akontacijo dohodnine, ki jo mora vplačevati v sistem javnih financ, izračuna po nižji (tj. 20 %) stopnji od tiste, ki je določena v šestem odstavku 127. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2);
- ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se institut povprečenja, ki ga ureja 120. člen ZDoh-2, lahko uporabi pri izračunu stopnje akontacije dohodnine, ki jo mora tožena stranka, ki ni glavni delodajalec tožnika, vplačati v sistem javnih financ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Vnaprejšnja opredeljenost razpravljajoče sodnice, četudi bi bila podana, sama po sebi ne more voditi do razumne presoje, da je podan dvom v nepristranskost celotnega stvarno in krajevno pristojnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VS00038571
ZJC-B člen 19. OZ člen 378. URS člen 33.
razlastitev - dejanska razlastitev - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - zastaranje obrestnega zahtevka - dopuščena revizija
Zastaranje zahtevka za zamudne obresti od odškodnine za razlaščeno nepremičnino ne more začeti teči pred trenutkom, ko je razlastitveni zavezanec sploh pridobil možnost zahtevati plačilo odškodnine za razlastitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - NEPRAVDNO PRAVO
VS00039396
ZPP člen 24, 24/2, 25, 25/2. ZIKS člen 145, 145/1, 145č, 145č/1. Zakon o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe (1946) člen 8, 12, 22.
spor o pristojnosti - nepravdni postopek - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - pristojnost
Prvi odstavek 145.č člena ZIKS določa, da o vrnitvi zaplenjenega premoženja odloča sodišče, ki je izvršilo kazen zaplembe premoženja, v nepravdnem postopku.
Za odločitev o sporu o pristojnosti je zato ključna ugotovitev, katero sodišče je v obravnavanem primeru izvršilo (in ne izreklo) kazen zaplembe obravnavane nepremičnine, ki je bila s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo izrečena pravnemu predniku predlagatelja.
ZPP člen 14, 258, 258/2, 262, 262/1, 262/2, 367a. OZ člen 179.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - kršitev osebnostnih pravic - kaznivo dejanje nasilja v družini - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - dokazovanje - zaslišanje strank - izostanek tožeče stranke z naroka - dokazovanje z izvedencem - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo ključen dokaz z zaslišanjem tožnice in da brez njenega zaslišanja obstoja in višine škode ni mogoče ugotoviti ter da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem, ker je tožeča stranka predhodno onemogočila lastno zaslišanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nepravdni postopek - sodnik pristojnega sodišča kot stranka (udeleženec) v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - manjše sodišče - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je eden izmed nasprotnih udeležencev te nepravdne zadeve sodnik na Okrajnem sodišču na Jesenicah, ki na prvi stopnji odloča v obravnavani zadevi, pomeni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00038652
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2.
dopuščena revizija - mednarodna ugrabitev otrok - razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - vrnitev otroka - pravica do družinskega življenja - določitev stikov z otrokom
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali bi bilo slovensko sodišče, preden je odločalo in odločilo meritorno o pravicah pravdnih strank do skrbi za otroka, dolžno zagotoviti vrnitev otroka v Republiko Slovenijo;
- ali gre v posledici zmotne in napačne uporabe materialnega prava v konkretnem primeru za arbitrarno in nepošteno sojenje oziroma sojenje v nasprotju z zakoni, Ustavo Republike Slovenije in ratificiranimi mednarodnimi pogodbami;
- ali sta sodišči okoliščino, da je toženka odpeljala deklico v Split, ne da bi se predlagatelj strinjal, pravilno materialnopravno presodili in ovrednotili, to je, mu dali pravi pravni pomen;
- ali je materialnopravno in skladno z ustaljeno sodno prakso stališče obeh sodišč, zlasti pa pritožbenega sodišča, glede stikov določenih s prvostopno sodno odločbo.
postopek o prekršku proti mladoletniku - krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - začasno prebivališče - stalno prebivališče - prenos krajevne pristojnosti - ekonomičnost postopka - pravna varnost
Ob predhodnem preizkusu krajevne pristojnosti na podlagi vloženega obdolžilnega predloga zoper mladoletnico je bilo ugotovljeno, da se mladoletnica dejansko nahaja na naslovu stalnega bivališča v Štanjelu. Okrajno sodišče v Postojni zato ni imelo pomislekov v zvezi s svojo krajevno pristojnostjo in je prekrškovni postopek zoper njo tudi že začelo. Ko pa se je mladoletnica nato preselila na naslov začasnega prebivališča v Novem mstu, se s tem ni spremenila tudi krajevna pristojnost za obravnavanje prekrška. Časovne meje preizkusa krajevne pristojnosti po prvem odstavku 82. člena ZP-1 so omejene na predhodni preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti.
Obsojenka je imela v postopku večkrat možnost, da bi se zagovarjala, a te možnosti ni izrabila. Zato obramba, ki se ji taktika ni izšla, ne more biti uspešna s trditvami, da je sodišče prve stopnje obsojenki kratilo pravico do zagovora.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za razveljavitev - zavrnitev pritožbe
Tehten razlog za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje je npr. podan takrat, ko o pomembnem sklopu pravnih vprašanj sodišče prve stopnje še ni zavzelo stališča in v zvezi z njim sploh še ni izvajalo dokazov. V spornem primeru se sodišče prve stopnje (razumljivo, ker je zahtevek že po temelju zavrnilo) do škode oziroma višine odškodnine (še) ni izjasnilo in o tem tudi ni izvajalo dokazov. Zato je sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da brez škode za poseg v pravico stranke do pritožbe pomanjkljivosti ne more samo odpraviti in je izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje upravičeno razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00039732
KZ-1 člen 20, 190.. ZKP člen 39, 39/1-6, 39/2-2, 83, 83/2, 83/4, 371, 371/1-2, 371/1-4, 372, 372-1.. URS člen 23, 24, 56.
kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - zakonski znaki - dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - zadrževanje mladoletne osebe - onemogočanje stikov z otrokom - splošno kaznivo dejanje - sostorilstvo - varstvo koristi otroka - dvom v nepristranskost sodnikov - okuženost sodnikov in osebja - izločitev uradnega zaznamka - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - izključitev javnosti glavne obravnave
Storilec kaznivega dejanja odvzema mladoletne osebe, ki je sicer umeščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, je lahko kdorkoli (delictum commune). Ker gre za splošno kaznivo dejanje glede možnega storilca, je tudi v primeru zadrževanja mladoletne osebe možno sostorilstvo med osebo, ki je do skrbi za otroka sicer upravičena, ter osebo, ki teh lastnosti nima, je pa njeno ravnanje tako, da ustreza definiciji sostorilstva.
Vrhovno sodišče je že presodilo, da pri dejanju, ki je rezultat skupne izvršitve in kjer se tudi zavest in volja sostorilcev (naklep) nanašata na celotno skupno delovanje, konkretizacija posameznih prispevkov sostorilcev ni nujna. V obravnavani zadevi gre ravno za tak primer, zato identični opisi dejanj vseh sostorilcev ne pomenijo manka konkretizacije prispevka obsojenke h kaznivemu dejanju.
Vrhovno sodišče se je v dosedanji praksi že večkrat opredelilo do vpliva sprejema priznanj krivde soobdolžencev na predobravnavnem naroku na nepristranskost sodnika, ki sodi v poznejšem postopku drugim soobdolženim v isti kazenski zadevi. Presodilo je, da sodnikov sprejem priznanja krivde katerega od soobdolženih sam po sebi ne predstavlja razloga za njegovo izločitev v poznejšem postopku zoper obdolžence, ki krivde niso priznali. Sodnik o krivdi in kazenski sankciji odloča za vsakega obdolženca posebej, pri tem pa glavni obravnavi na podlagi presoje vseh dokazov v skladu s 355. členom ZKP znova odloča o krivdi tistega soobdolženca, ki krivde na predobravnavnem naroku ni priznal.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - zdravljenje v tujini - izčrpanje možnosti zdravljenja v domovini
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta pravni standard "izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji" napolnili s vsebino, kakršna izhaja iz izpodbijanih sodb.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00038493
KZ-1 člen 186.. ZKP člen 148, 214, 371, 371/1-8, 372, 372-1.. URS člen 28, 36.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zakonski znaki kaznivega dejanja - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - določnost - namen prodaje - nedovoljeni dokazi - hišna preiskava - zakonitost odredbe - anonimni vir
V obravnavanem opisu dejanja so ob očitanem gojenju konoplje navedene tudi okoliščine na podlagi katerih je mogoče sklepati, da gojenje, sicer relativno majhnega števila sadik konoplje, pomeni proizvodnjo, torej da se obsojenec ukvarja z gojenjem konoplje, ki je namenjena širšemu krogu uporabnikov. Opisano je, da je obsojenec poleg tega, da je v rastlinjaku na dvorišču hiše gojil 9 sadik konoplje, zaradi prodaje hranil posušene rastlinske dele konoplje v teži 1.056,34 g. Iz kazenskopravnega očitka je razvidna relativno velika količina konoplje, ki presega lastne potrebe. Opis dejanja v obravnavani zadevi zato izpolnjuje vse zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija - poslovni razlog - sprememba - delovne naloge - znižanje plačila
Odgovor na prvo revizijsko vprašanje - ali je zakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav obseg dela delavca na delovnem mestu ostaja pretežno enak in spremembo pri delu predstavlja črtanje le ene delovne naloge – se torej na načelni ravni glasi, da le minimalne spremembe vsebine in obsega nalog delavca ne predstavljajo utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga; od te presoje je odvisen tudi odgovor na drugo vprašanje - ali je delodajalec upravičen v takem primeru ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi za isto delo in za 25 % znižano plačo.
Reorganizacija delovnega procesa sama po sebi ne pomeni, da že s tem nastopi utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ni nepomembno, ali so se pred tem naloge, ki jih tožnica po spremembi ni več opravljala, ker so bile prenesene (in kot kaže obsežno nadgrajene z drugimi nalogami), dejansko izvajale oziroma v kakšnem obsegu so se izvajale, upoštevajoč dotedanjo organiziranost in prakso (obseg in usmeritev delovanja) delodajalca. Če so namreč te naloge ob ostalih nalogah, ki jih je tožnica opravljala, v obsegu kot jih je opravljala, predstavljale zanemarljiv obseg dela tožnice in je prišlo le do prenosa teh nalog z namenom drugačnega organiziranja, vendar vsebinske spremembe opravljanja teh nalog ter njihovega večjega obsega, obenem pa zato tudi drugačnih zahtev izobrazbe, ni mogoče enostavno zaključiti, da so prenehale potrebe tožnice po njenem delu pod pogoji iz dosedanje pogodbe o zaposlitvi.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi - razlogi za razveljavitev
Sodišče druge stopnje lahko le izjemoma razveljavi sodbo sodišča prve stopnje, če ugotovi, da razlogi za razveljavitev (npr. zagotavljanje pravice do izjave, zagotavljanje pravice do pritožbe, obsežno ugotavljanje dejanskega stanja,...) pretehtajo nad pravico stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Pri tem mora navesti, iz katerih razlogov kršitve (ki jo je storilo sodišče prve stopnje) ne more samo odpraviti oziroma zakaj samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z dejanskim stanjem, ugotovljenim pred sodiščem prve stopnje. Sodišče druge stopnje je svojo odločitev o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje obrazložilo le s prepisom dela zakonske odločbe 355. člena ZPP, kar pa ne ustreza standardu obrazložene sodne odločbe.
Upoštevaje navedena izhodišča in dejstvo, da sodišče druge stopnje ni navedlo razlogov, zakaj samo ne bi moglo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti v zvezi z dokazno oceno sodišča prve stopnje, ni mogoče ugotoviti ovir, da bi pomanjkljivosti v zvezi z dokazno oceno sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje lahko odpravilo na pritožbeni obravnavi in sprejelo dokazno oceno izvedenih dokazov v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP. Prav tako ni mogoče ugotoviti ovir za dopolnitev postopka z zaslišanjem treh prič, s katerimi je tožnik dokazoval diskriminatornost razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZGD-1 člen 270, 294. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - razlika v plači - delovna uspešnost
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek tožnika za obračun in plačilo plače iz naslova delovne uspešnosti za leti 2010 in 2011.