ZDR (1990) člen 135, 135/5.ZPP člen 181, 274, 343, 374.
pogodba o zaposlitvi - predložitev - pravni interes
Delavec - tožnik ne izkazuje pravnega interesa za predložitev nove pogodbe o zaposlitvi (peti odstavek 135. člena ZDR (1990)), če mu je delovno razmerje prenehalo in če ni bil prikrajšan pri osebnem dohodku (plači).
ZDoh člen 15, 15/1-3, 15/1-4, 19, 19-14. ZPPSL člen 83. ZUS člen 73.
dohodnina - nagrada stečajnemu upravitelju
Nagrada stečajnemu upravitelju ni nagrada, uvedena na podlagi zakona po 14. točki 19. člena ZDoh, temveč plačilo za opravljeno delo in se zato glede na 1. odstavek 15. člena ZDoh všteva v osnovo za dohodnino.
S tem, ko tožena stranka tožnici ni predložila pogodbe o zaposlitvi, ji ni dala možnosti preveriti zakonitosti in pravilnosti prehoda, zlasti še, ali so ji pri novem delodajalcu zagotovljene vse tiste pravice, ki jih ji zagotavljalo SKPG, sporazum o prevzemu delavcev oziroma dokončen sklep o prehodu. Vseh ravnanj tožnice, ki so bila usmerjena zgolj v to, da se spoštuje predpisan postopek, zato ni mogoče razumeti kot odklonitev zaposlitve pri toženi stranki.
dohodnina - upravni postopek - obnova postopka - nova dejstva oziroma novi dokazi
Pri odločanju o dovolitvi obnove postopka zadošča, da je verjetno izkazano, da bi nova dejstva oziroma dokazi skupaj s prejšnjimi ali sami zase pripeljali do drugačne odločitve. Ker je bilo v dokumentaciji družbe ugotovljeno, da je tožnik prejel obresti za svojo vlogo v tej družbi, ki pa jih po podatkih davčnih odmernih spisov ni prijavil v dohodninski napovedi, je verjetnost drugačne odločitve glede njegove dohodnine izkazana. Nadaljnje ugotavljanje do stopnje gotovosti pa je stvar odločanja v obnovljenem postopku.
ZDO člen 229, 232. ZUP (1986) člen 113, 114, 114/4, 115. ZUS člen 16, 23, 23/3, 50, 59, 59/1, 72, 72/4, 73.
prisilna izterjava davčnih obveznosti - neizvršitev sklepa o izvršbi na plače - odločba, izdana delodajalcu
Delodajalcu, ki ni izvršil sklepa o izvršbi na plače svojih delavcev zaradi prisilne izterjave njihovih davčnih obveznosti, se izda odločba, s katero se mu naloži, da te obveznosti plača iz svojih sredstev. Delodajalec si za izpolnitev izvršbe ne more sam zaračunati stroškov, temveč bi jih lahko kot stroške postopka uveljavljal v pritožbi zoper sklep o izvršbi.
ZPP člen 339, 339/2-14. ZTPDR člen 10, 10/2, 17, 17/2.
absolutno bistvene kršitve postopka - delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - razporeditev na drugo delovno mesto
Zaključek, da je bila tožnica na delovnem mestu vodje službe zavoda v času izdaje spornih sklepov o razporeditvi na drugo delovno mesto delavka s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v doslej pred sodiščem druge in prve stopnje ugotovljenih dejstvih nima podlage. Zato gre za nasprotje v odločilnih dejstvih oz. za nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med tem, kar izhaja iz listin in zapisnikov v spisu.
ZOTNZO člen 4, 6. ZUP (1986) člen 68, 137. ZUS člen 73.
odpis zamudnih obresti - obstoj terjatve do podjetja v bivši republiki SFRJ - nepopolna vloga
Ker tožnik ni dokazal, da bi imel po stanju 31.12.1992 še terjatev do hrvaške družbe, mu ni mogoče priznati odpisa zamudnih obresti iz davkov v RS. Obstoja terjatve ni mogoče dokazovati s knjigo žiro računa, saj ta dokazuje le dogodke, ki so v njej knjiženi, ne pa tistih, ki jih v njej ni. Ker sporna terjatev v tej knjigi ni knjižena, ta knjiga ne more biti dokaz o njenem obstoju. S tem, ko ga organ ni pozval, naj predloži še kakšno dokazilo za svoje navedbe v vlogi, ki je bila popolna in sposobna za obravnavo, organ ni kršil pravil postopka v upravnem postopku.
prenehanje delovnega razmerja - resni razlogi za prenehanje delovnega razmerja - kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev
Sodišče je ugotovilo, da nobeden od kriterijev ni bil uporabljen pravilno. Kriterij strokovne izobrazbe je tožena stranka izvedla v nasprotju z določbami 22. in 25. člena pravilnika, ker ni pravilno upoštevala določb o strokovni izobrazbi, delovna uspešnost pa ni bila v skladu s predpisom o ugotavljanju delovne uspešnosti, saj ni bilo zagotovljeno načelo enakega obravnavanja. Oboje ima za posledico, da tožniku, ki je bil opredeljen kot trajno presežni delavec, šele po naslednjem kriteriju (delovne izkušnje), delovno razmerje ni prenehalo v skladu z veljavnimi predpisi.
dohodnina - dobiček od dohodka iz opravljanja dejavnosti - glavna obravnava
V osnovo za dohodnino se po 5. alinei 6. člena ZDoh všteva tudi dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, pri čemer ni treba, da je odločba o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti dokončna. Ker se tožničine tožbene in pritožbene navedbe nanašajo na odločbo o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti, ne pa na odločbo o dohodnini, ki je predmet tega spora, izvedba dokazov ne bi vplivala na drugačno odločitev. Zato ni podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, ker glavna obravnava na sodišču prve stopnje ni bila opravljena.
zdravstveno zavarovanje - izdaja odločbe - zdravniška komisija - sprememba zakona
ZZVZZ-F ne vsebuje nobene posebne prehodne določbe, ki bi določala, da se postopki, ki so bili ob uveljavitvi določb ZZVZZ-F že začeti po procesnih določbah starega prepisa, po teh tudi končajo. To pomeni, da je po stališču ustavnega sodišča tudi pri že začetih postopkih uporabiti določbe novega predpisa. Ker je z novimi predpisi prejšnji izvedenec postal organ, ki sam odloča in ker je bil postopek pri toženi stranki končan zaradi formalnih razlogov (zamuda roka) pred dokončno vsebinsko odločitvijo tožene stranke, sodišče ni imelo druge možnosti, kot da zaradi spremembe materialnega prava, ki ureja predhodni postopek, zadevo vrne v nov postopek toženi stranki, ki ga bo morala ponoviti ob upoštevanju novih določb ZZVZZ-F, ki ne pozna več zahteve za izdajo odločbe, kot jo je poznal prvi odstavek 83. člena ZZVZZ.
sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - obvezna oblika sporazuma - veljavnost izjave
Z zakonom predpisana pisna oblika sporazuma pomeni, da je obličnost pogoj veljavnosti razveze pogodbe o zaposlitvi. Sporazum se sklene v obliki zasebne listine, pri čemer ni določeno, da je vsebovan na eni (skupni) listini, saj stranki lahko podata izjavo vsaka na svoji listini.
prenehanje delovnega razmerja - pisna izjava o prenehanju delovnega razmerja - čas prenehanja delovnega razmerja - resna grožnja
Ne glede na to, ali se tožnikova izjava šteje za pisno izjavo o prenehanju delovnega razmerja po 1. točki prvega odstavka 100. člena ZDR (1990), ali kot predlog za sporazumno prenehanje delovnega razmerja po 2. točki prvega odstavka 100. člena ZDR (1990), je treba ugotoviti datum prenehanja delovnega razmerja.
Ker je pri nesporazumu v komuniciranju med strankama prišlo zaradi obojestranskega tveganja (posebnosti običajnega postopka, večja možnost nerazumevanja po telefonu) in ne zaradi subjektivnega tveganja v sferi tožnika (samovolja glede informiranja po telefonu, neobičajen način komuniciranja), je tudi revizijsko sodišče, po temeljitem tehtanju stališč obeh strank v postopku, prišlo do enakega zaključka, kot sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi, da tožnik z dela 2.10.1995 ni izostal na način in iz razloga, ki bi ga lahko ocenili kot (resen) razlog za disciplinsko odgovornost oziroma posledično prenehanje delovnega razmerja in da tožena stranka kljub trudu, ki ga je vložila v dokazovanje, ni uspela dokazati razloga, ki bi pomenil upošteven element za tožnikovo disciplinsko odgovornost (določbe 54. člena ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90).
dohodnina - olajšave za polnoletne otroke, ki se ne šolajo - olajšave za vnuke - skupno gospodinjstvo
Davčno olajšavo za polnoletne otroke, ki se ne šolajo in so za delo sposobni, lahko davčni zavezanec uveljavlja le, če so prijavljeni pri Zavodu za zaposlovanje in živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, nimajo pa svojih sredstev ali so ta manjša kot olajšava. Skupno gospodinjstvo pa ni le ekonomska, temveč tudi življenjska skupnost, torej morajo člani skupnega gospodinjstva živeti skupaj in skupaj zadovoljevati življenjske potrebe. Zavezanec lahko uveljavlja davčno olajšavo za vnuka le, če ta nima staršev ali če uveljavi olajšavo tudi za enega od vnukovih staršev.
trajni presežki - dejanske ugotovitve - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je glede na navedeno o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane sodbe o dejanskem stanju, kot naj bi ga ugotovilo sodišče prve stopnje, in dejanskim stanjem, kot ga je na podlagi listin in zaslišanja prič ugotovilo sodišče prve stopnje, ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti.
ZDoh člen 27.ZG člen 47. Uredba o pristojbini za uporabo gozdnih cest člen 6. ZST člen 3, 4, 26, 27, 27/1. ZUS člen 23, 23/3, 73.
dohodnina - pristojbine za gozdne ceste - sklep o odmeri sodne takse - stroški postopka
Čeprav tožnika nista zavezanca za plačilo dohodnine, to ne pomeni, da sta iz istih razlogov lahko oproščena plačila pristojbine za gozdne ceste. Pogoje za neplačilo te pristojbine določa ZG, teh pogojev pa tožnika ne izpolnjujeta. Ker sta tožnika ugovarjala na opomin za plačilo sodne takse, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko jima je o odmeri takse izdali sklep, zoper katerega sta lahko vložila pritožbo.
Zahteva za varstvo zakonitosti je omejeno izredno pravno sredstvo, in to bolj omejeno kakor na primer revizija. V zvezi z zahtevo se sodišče pri odločanju omeji samo na preizkus kršitev, ki jih uveljavlja državni tožilec v svoji zahtevi. Revizijsko sodišče pa preizkusi izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki so navedeni v reviziji.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni spor - pritožbene novote
Navajanje novih dejstev, za katere tožeča stranka niti ne navede, zakaj jih ni navajala do konca postopka na prvi stopnji, ni dopustno (1. odstavek 71. člena ZUS), zato jih pritožbeno sodišče ni presojalo.