V primeru, ko je objekt, katerega odstranitev je odrejena z inšpektorjevo odločbo, definiran z drugimi podatki, da ni dvoma za kateri objekt gre, izrek odločbe zaradi napačne navedbe parcelne številke ni toliko nejasen, da odločba ne bi mogla biti izvršljiva.
začasna odredba - začasna ureditev stanja - lastnost stranke v postopku
Z začasno odredbo se začasno uredijo pravice, obveznosti in pravne koristi, ki imajo podlago v materialnih predpisih. Če pa je predmet upravnega spora vprašanje lastnosti stranke v postopku, tega vprašanja že po naravi stvari ni mogoče urediti začasno.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni spor - ugovor zmotne ugotovitve dejanskega stanja
V upravnem sporu se pritožba iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja vloži le, če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopno sodišče, kar pa ga v tem primeru ni, temveč je svojo odločitev oprlo na dejansko stanje, ki ga je ugotovil prvostopni upravni organ.
sodno varstvo - sposobnost biti stranka - stranska intervencija - prepoved sprejemanja depozitov - nadzor Banke Slovenije nad drugimi osebami - izpodbijanje odločbe o ugotovitvi razlogov za likvidacijo
Druge osebe imajo proti odločbi Banke Slovenije o ugotovitvi razloga
za njihovo likvidacijo enako sodno varstvo kot banke v postopku
sodnega varstva proti odločbam Banke Slovenije o prenehanju banke.
disciplinski postopek - izbira disicplinskega ukrepa - pogojna odložitev izvršbe
Okoliščine, ki vplivajo na izbiro disciplinskega ukrepa, niso same po sebi že tudi tiste, ki utemeljujejo odločitev o pogojni odložitvi izvršitve ukrepa, čeprav so nekatere lahko celo iste. Bistvena je pozitivna prognoza, da je mogoče pričakovati, da bo že samo grožnja z izvršitvijo disciplinskega ukrepa vplivala na delavca tako, da ne bo več ponavljal kršitev delovnih obveznosti.
količnik za določitev osnovne plače - plačilni razred - tipično delovno mesto - plača - osnova za obračun plače
V tabeli iz 9. člena ZRPJZ opredeljene količnike za določitev osnovne plače na tipičnih delovnih mestih je šteti za zakonsko zagotovljen nivo osnovnih plač za posamezna delovna mesta v državni upravi, ki jih glede na določbe 3. odstavka 86. člena ZTPDR niti s KP, niti s splošnim aktom delodajalca ni mogoče zmanjšati.
V tretjem odstavku 86. člena ZPP je določba, da lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik z izjemo, če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Ker gre za obligatorno zastopanje, to pomeni, da stranka sama ni postulacijsko sposobna, saj se šteje, da sama svojim procesnim dejanjem ne more dati pravno relevantne izrazne oblike.
bistvena kršitev disciplinskega postopka - sprememba dejanskega stanja na seji senata
Drugačno oceno neposredno izvedenih dokazov lahko sodišče druge stopnje sprejme samo na podlagi obravnave (1. točka 358. člena ZPP). Ker je sodišče druge stopnje spremenilo dokazno oceno in na podlagi tega spremenilo sodbo prve stopnje brez obravnave, je prekršilo določbo prve točke 358. člena ZPP in je to vplivalo na pravilnost in zakonitost drugostopne odločitve. Zato gre za bistveno kršitev iz prvega odstavka.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6, 104, 104/1. ZTPDR člen 81, 81/1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9, 9-2.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - odločitev o ugovoru - razporeditev na delovno mesto - odsotnost delavca
Ker je tožnik v svojem ugovoru zanikal neupravičenost odsotnosti z dela in toženi stranki hkrati očital onemogočanje opravljanje dela, ob tem pa opozoril tudi na pomembno vprašanje njegove razporeditve na delovno mesto zaradi le pavšalne obravnave njegovega ugovora, ne da bi bil o tem obveščen, tožena stranka ni dokazala resnega razloga za odpoved delovnega razmerja.
nesreča pri delu - denarna odškodnina - zamudne obresti
Tako je tudi enotno stališče Vrhovnega sodišča v podobnih zadevah o tem, zakaj v tovrstnih odškodninskih zadevah ni mogoče uporabiti 919. člena in drugih določb ZOR in tudi sicer ne prisoditi zakonskih zamudnih obresti za čas pred izdajo sodbe prve stopnje; da bi taka prisoja glede na strukturo obrestne mere predstavljala dvojno valorizacijo odškodnine in da so razmere za spremembo ustaljene sodne prakse dozorele z uveljavitvijo Obligacijskega zakonika in ZPOMZO-A, ko so bile izrecno ločene prave zamudne obresti in valorizacijske obresti.
Ker stranki spora ne izpolnjujeta pogojev, ki gre za pristojnost slovenskega sodišča določa zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (toženec ni državljan RS, tožena stranka kot tuja pravna oseba nima sedeža v RS) ni podana pristojnost slovenskega sodišča za sojenje v tej zadevi.
nadomestilo za začasno zadržanost z dela - odjava iz zavarovanja
Ne glede na določbo 34. člena ZZVZZ, da ima zavarovanec pravico do nadomestila do dneva, ko postane odločba o ugotovitvi invalidnosti I. kategorije pravnomočna, ki je uporabljiva za zavarovance v delovnem razmerju, saj jim s pravnomočnostjo odločbe ZPIZ delovno razmerje preneha po sili zakona, pa taka določba za zavarovance iz 5. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ ni vedno uporabljiva. Njihova odjava iz zavarovanja je odvisna tudi od postopkov tožene stranke, to pa pomeni, da mora za njih veljati samo določba 28. člena ZZVZZ, po kateri imajo ti zavarovanci pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela.
Po določbi prvega odstavka 43. člena ZPIZ (1992) je pokojnina odmerjena od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec dobil v katerih koli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1.1.1970. V to pokojninsko osnovo se po določbah 45. člena ZPIZ vštevajo tudi plače za čas prejemanja nadomestila plače po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in otroškem varstvu, kar pomeni, da tožnica zaradi bolniškega staleža oziroma porodniške ni bila prikrajšana. Res je, da ji v pokojninsko osnovo niso bile vštete plače iz desetletnega obdobja, vendar zato, ker takega obdobja dela po 1.1.1970 ni imela. Pri odmeri invalidske pokojnine so bile upoštevane določbe 65. in 66. člena ZPIZ (1992), zato revizijsko sodišče po proučitvi celotne zadeve ugotavlja, da je sodišče tožnici priznalo oziroma odmerilo invalidsko pokojnino v skladu z veljavnimi predpisi.
sodno varstvo zaradi prenehanja delovnega razmerja - uveljavljnje pravic za primer brezposelnosti
Uveljavljanje pravic za primer brezposelnosti ne izključuje sodnega varstva zoper dokončno odločbo delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavca.
razporeditev na drugo delovno mesto - zavrnitev individualnega pravnega akta - preizkus zakonitosti
Preizkus zakonitosti (formalne in materialne) individualne določbe, s katero pravno razmerje nastane, se spremeni ali preneha, je mogoč le na podlagi predpisa, ki je na ustrezen način objavljen. Objava in veljavnost splošnega akta kot akta, je nekaj drugega kot obveznost delodajalca, da delavce seznani s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja (3. odd. 11 člen ZTPDR).
Glede na to, kako je tožena stranka ob predložitvi sama opredelila vlogo - odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe in glede na njeno vsebino sodišče navedene vloge utemeljeno ni štelo za odgovor na tožbo.
vrnitev delov plač, namenjenih notranjemu odkupu delnic - zakonska omejitev pravice razpolaganja z osebnim dohodkom
S tem, ko so se delavci tožene stranke izrekli za uporabo z ZLPP urejene možnosti plačila delnic iz obračunanega, a neizplačanega dela osebnega dohodka iz naslova dobička, so uresničevali pravico razpolaganja s svojim osebnim dohodkom.
ZTPDR člen 11, 11/1. ZDR (1990) člen 12, 12/1, 12/2.
izvršitev pravnomočne sodbe - delovno razmerje za določen čas
Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je prosta svojih obveznosti iz pravnomočne sodbe, ker je hotela izvršiti sodbo še pred njeno pravnomočnostjo s sklenitvijo nekakšne "začasne"
pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Ravnanja tožnice, ki na tako rešitev dejansko ni pristala (kljub podpisu pogodbe) ni mogoče šteti kot odklonitve nastopa dela na podlagi kasnejše pravnomočne sodbe.