Teža kaznivega dejanja, vključno s pričakovanimi hudimi posledicami za zdravje večjega števila oseb, lahko kaže na ponovitveno nevarnost, saj dokazuje brezobzirnost in odločenost storilca, da izvrši kaznivo dejanje ne glede na njegove posledice.
ZPP člen 370, 370/3, 378.ZOR člen 173, 177, 177/3, 200, 203.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - objektivna odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - deljena krivda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Nevšečnosti, ki spremljajo zdravljenje zmečkanine dveh in dela tretjega prsta ter dela dlani ene roke s posledično amputacijo, je treba namreč kljub teži same poškodbe vrednotiti tudi z vidika obsega prizadetosti tožnikove telesne integritete v primerjavi s podobnimi poškodbami bistveno bolj vitalnih delov človeškega telesa oziroma organizma, zdravljenje katerih je že po naravi stvari nujno povezano z še bistveno večjimi in obsežnejšimi nevšečnostmi. Pravkar obrazloženo je potrebno upoštevati tudi ob odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22393
URS člen 29, 29-2.KZ člen 183, 183/3.ZKP člen 35, 39, 39-6, 327.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - spolni napad na osebo, mlajšo od štirinajst let - zloraba položaja - fakultativni prenos krajevne pristojnosti - izločitev sodnika - glavna obravnava - začasna odstranitev obtoženca iz sodne dvorane
V opisu kaznivega dejanja po 3. v zvezi s 1. odstavkom 183. člena KZ se zakonski znak zlorabe položaja izraža predvsem v konkretizaciji razmerja med storilcem in osebo, ki je spolno napadena. S spremljajočimi ravnanji storilca, kot dajanje ali obljubljanje materialnih ali drugih koristi ali izrekanje groženj s poslabšanjem položaja podrejene osebe, se sicer jasneje izraža storilčeva zloraba položaja, niso pa za njeno ugotovitev vselej nujen pogoj in zadostuje, če so navedene v obrazložitvi sodbe.
Sklicevanju, da je poznanstvo z nekdanjo sodnico obremenjevalo sodnike pri odločanju o zadevi v pritožbenem postopku, ni mogoče pripisati odločilne teže, ki bi vzbudila utemeljen in resen dvom v nepristranskost sodnikov. Z njo je namreč nakazana le splošna možnost njenega vpliva na odločanje vseh sodnikov višjega sodišča in bo na primer vedno lahko podana, kadar bo v kazenskem postopku sodnik.
Ker mladoletna oškodovanca nista hotela izpovedati v obsojenčevi navzočnosti in za to navedla razloge, šlo pa je za kaznivi dejanji, s katerima je obsojenec posegel v njuno spolno nedotakljivost, je bilo utemeljeno ravnanje sodišča, ko je v skladu s 327. členom ZKP obtoženca začasno odstranilo iz sodne dvorane.
pogodba o delu - odgovornost za stvarne napake - odprava napak na račun prevzemnika posla
Ni pomembno, ali je odgovornost za stvarne napake posebna oblika poslovne odškodninske odgovornosti, ali pa je to poseben institut. Bistveno je, da zakon odgovornosti za napake nikjer ne omejuje z naročnikovim prispevkom k temu, da ima delo napake.
povrnitev negmotne škode - individualizacija višine denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine - valorizacija odškodnine - zapadlost terjatve - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - pravno mnenje - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - sprememba sodne prakse
Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Načelo individualizacije zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu, izhaja pa iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti (zato vsak specifično doživlja svojo telesno in duševno celovitost in posege vanje). Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (enaki primeri se morajo obravnavati enako, različni pa različno).
privatizacija stanovanj - upravičenci za odkup - imetništvo stanovanjske pravice - državljanstvo RS - zamenjava stanovanja - odgovornost države - povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina
V času, ko naj bi tožnica sklenila pogodbo o odkupu stanovanja, bi morala biti imetnica stanovanjske pravice na tem stanovanju, poleg tega pa bi glede na veljavna določila 68. člena URS in UZITUL morala izpolnjevati tudi pogoj državljanstva Republike Slovenije.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ustavni pogoj za odreditev pripora, po katerem se sme oseba pripreti le, če je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka, se nanaša na zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, torej na priporni razlog begosumnosti (1. točka 1. odstavka 201. člena ZKP). Temelj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti iz 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP pa je neogibna potrebnost za varnost ljudi.
nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - izjava osumljenca, dana policiji
Na prvem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom sta se priči potem, ko sta prebrali oziroma pregledali zapisnika o njunem zaslišanju, ki sta ju podala kot obdolženca pred avstrijskimi organi in ki se v prevodu nahajata v spisu, izrecno sklicevali na resničnost in točnost njunih izpovedb. S tem sta njuni takratni izjavi postali sestavni del zapisnika o zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom, saj sta bili izraz njune svobodne procesne volje, zapisnik o njunem zaslišanju pa tudi obsega vse bistvene podatke o poteku in vsebini tega procesnega dejanja (2. odstavek 80. člena ZKP). Omenjeni izpovedbi pri preiskovalnem sodniku zato nista nedovoljen dokaz, na katerega se sodba ne sme opirati.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - izpodbijanje odločbe o kazni - predkazenski postopek - zbiranje obvestil
Vrhovno sodišče opravi preizkus v okviru določbe 427. člena ZKP le, če se mu ob odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi iz razlogov, zaradi katerih jo je mogoče vložiti (1. odstavek 420. člena ZKP), pojavi precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev.
Obsojenčevih izjav policistu v okoliščinah, ko je obsojenec po storitvi kaznivega dejanja večkrat sam klical po telefonu kriminalista domov, pri čemer se vsebina njunih pogovorov ni nanašala na okoliščine storitve kaznivega dejanja, pač pa sta govorila o okoliščinah v zvezi z obsojenčevo vrnitvijo iz tujine, o razgovorih pa niso bile sestavljene nobene uradne listine, pač pa je o tem izpovedoval kriminalist, zaslišan kot priča, ni mogoče šteti kot uradno dejanje policije oziroma izjavo, dano policiji v fazi zbiranja obvestil na podlagi 148. člena ZKP.
Izpodbijanje primernosti izrečene kazni ne predstavlja zakonitega razloga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
URS člen 19, 29, 29-4.ZKP člen 424, 424/1, 420, 420/2, 11, 377, 377/2, 4, 4/1, 5, 227, 227/2, 227/8, 227/10.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljeni dokazi - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog državnega tožilca - načelo kontradiktornosti - zaslišanje obdolženca - izsiljevanje priznanja - pravni pouk pri prvem zaslišanju - pravica do molka
Čeprav sodišče druge stopnje ni vročilo obsojencu in njegovemu zagovorniku predloga, ki ga je v skladu z določbo 2. odstavka 377. člena ZKP podal višji državni tožilec, pa ta pomanjkljivost lahko predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2.
odstavka 371. člena ZKP le, če vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izkaže, da je vplivala na zakonitost sodbe.
V skladu z določbami 4. in 5. člena ZKP je sodišče dolžno poučiti obdolženca o pravici do molka. Pravni pouk mora biti takšen, da omogoča obdolžencu svobodno odločitev o tem, ali bo podal izjavo oziroma zagovor ali pa ju bo odklonil in s tem uveljavil navedeno pravico. Zato pri tem ni odločilen formalen, temveč vsebinski pristop: pravni pouk mora biti zanj jasen in razumljiv in v skladu z obsegom, določenim v zakonu.
izločitev listin, na katere se sodba ne sme opirati - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker zagovornik ni v zakonskem roku uveljavljal razloga za izločitev sodnika iz 6. točke 39. člena ZKP oziroma okoliščine, ki so vplivale na sodnikovo nepristranskost, čeprav bi to lahko storil, se na takšno kršitev zakona, četudi bi bila podana, ne more uspešno sklicevati v pritožbenem postopku in še toliko manj v zahtevi za varstvo zakonitosti kot izrednem pravnem sredstvu.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverna posest - revizija - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dovoljenost revizija zoper sklep - zavrženje revizije
Vprašanje dobrovernosti posesti je materialnopravni zaključek, podlaga za tak zaključek pa so dejanske ugotovitve. Prav te posamezne dejanske ugotovitve toženkine revizija izpodbija kar pa ni dovoljeno, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstvo med pravdno stranko in sodnikom pristojnega višjega sodišča
Zakonska zveza med sodnico sodišča, ki je pristojno za sojenje v pritožbenem postopku, in eno od strank v tem postopku, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - dolžnost sodišča opredeliti se do ugovorov nosilnega pomena za pravdo
Pravici stranke, da se v postopku izjavi, odgovarja obveznost sodišča, da vse navedbe stranke vzame na znanje, da oceni njihovo dopustnost in relevantnost, ter da se do tistih navedb, ki so dopustne in za odločitev bistvenega pomena v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Sodišče prve stopnje bi moralo zato tožencu odgovoriti na oba ugovora. Opredeliti bi se moralo tudi do ugovora izpolnitve, saj je nosilnega pomena.