Proizvodnja, v kateri se je uporabljal azbest in kar je med drugim pripeljalo do težkega obolenja tožnika, pomeni nevarno dejavnost v smislu 173. člena ZOR. Če tožnikovo težavno bolezensko stanje ni le posledica poklicne bolezni, marveč tudi drugih obolenj in kajenja, je potrebno to deljeno vzročnost upoštevati pri odmeri višine odškodnine, ki jo je tožena stranka dolžna plačati za tisti del škode, ki izvira iz vzroka, za katerega je odgovorna.
Ker sodišče prve stopnje upnika ni pravilno vabilo na tretjo javno dražbo nepremičnine, mu je s tem onemogočilo udeležbo v postopku, kar je bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, zato ni bilo pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6. ZPP člen 353, 358, 358-4, 353, 358, 358-4.
dopust
Ni mogoče avtomatično sklepati, da vnaprej dogovorjeni študijski dopust šteje za neopravičeni izostanek, če delavec po izrabljenem dopustu takoj ne pristopi k izpitu oz. kolokviju (to je na prvi rok, čeprav je rokov več). Nedvomno je tak izostanek upravičen, čeprav delavec, ki študira ob delu, izpite opravlja v kasnejšem roku (ko seveda nima ponovno pravice do študijskega dopusta, ker ga je za določen izpit že izrabil).
ZPIZ člen 270, 270/1, 270/1-3, 270, 270/1, 270/1-3.
nadomestilo plače
Zatrjevano zmanjševanje neto nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu s količnikom za preračun bruto plače v neto lahko predstavlja obnovitveni razlog po 3. alinei 1. odst. 270. člena ZPIZ, ker je v nasprotju s temeljno določbo o preračunavanju le bruto plače v neto.
SKPG člen 33. Kolektivna pogodba za cestno gospodarstvo člen 48, 54, 55. Zakon o izplačevanju osebnih dohodkov člen 1, 3. ZOR člen 279, 279/3, 372.
izvedenec - posredovanje podatkov - izračun plače
Če tožena stranka izvedenki ni posredovala ustreznih podatkov, po zaslišanju sodne izvedenke njenemu izvedenskemu mnenju ni več oporekala, dokazov glede izračuna razpoložljive mase plač za čas veljavnosti prvega "omejitvenega" zakona pa tudi k pritožbi ni priložila, ter svojih trditev ni dokazala. Zato pritožbenih navedb v zvezi z zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem glede izračuna razpoložljive mase plač (za januar in februar 1992) ni mogoče upoštevati, zlasti ne zato, ker se izračun razlik za ta dva meseca ujema s podatki, ki jih je predložila tožena stranka sama. Omejitveni zakon iz leta 1993 (ki je veljal za obdobje od marca do junija 1993) je maksimiral plače do nivoja izhodiščnih plač po aneksu k SKPG. Po Zakonu o načinu izplačevanja in obračunavanja plač iz leta 1993, so se izplačevale plače po splošni in ne po panožnih kolektivnih pogodbah. Tudi v tem obdobju pa bi tožena stranka lahko izplačevala plače, nižje od izhodiščnih plač (po Aneksu k SKPG), vendar le, če bi znižala plače v skladu z določbami splošne oz. panožne kolektivne pogodbe.
Tožba spada med tista pisanja, ki se v skladu s 1. odst. 142. člena ZPP vročajo osebno stranki. Pri vlogah, ki se vročajo osebno, mora vročevalec, preden se uveljavijo pravila o fikciji vročitve, opraviti še en poskus vročitve. Če se tisti, ki se mu mora pisanje osebno vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo, poizve vročevalec, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel in mu pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva, hišniku, sosedu ali sodelavcu, pisno sporočilo, naj bo na določen dan, ob določeni uri v stanovanju oz. na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje (3. odst. 142. člena ZPP). Šele ko vročevalec niti po tem ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, ravna po 140. in 141. členu ZPP in velja, da je s tem vročitev opravljena. Ker je vročevalec pisno sporočilo toženki, da naj bo naslednjega dne na naslovu, ki je označen na pošiljki, pustil v poštnem nabiralniku, ter ga ni pustil pri kateri od oseb, navedenih v 1. in 2. odst. 140. člena ZPP, tožba ni bila pravilno vročena toženi stranki in niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
Ker tožnikovo pooblastilo izhaja že iz njegovega delovnega mesta, danega pooblastila ni prekoračil, saj je sklepanje poslov glede nabave rezervnih delov spadalo v njegovo delovno področje in je bilo zato sklepanje pogodb v okviru danih pooblastil. Za prekoračitev danega pooblastila bi šlo le v primeru, če bi tožnik sklepal pogodbe, ki ne bi spadale v njegovo delovno področje. Ne gre pa za prekoračitev danih pooblastil, če ni upošteval navodil direktorja o nakupu blaga po najnižjih cenah. Tožnikovo neupoštevanje direktorjevih navodil bi lahko pravno kvalificirali kot kršitev neizpolnjevanja navodil neposredno nadrejenih, česar pa ni delodajalec delavcu ni očital.
Po stališču komisije za razlago kolektivne pogodbe, sprejetem na seji dne 26.6.2000 (Ur. l. RS št. 81/2000 - tč. 4), je izplačalo solidarnostne pomoči vezano na določen dogodek in se izplača z namenom, da delavec lažje premosti težave, ki niso nastale po njegovi volji. Delodajalec je dolžan pomoč izplačati v primerih oz. ob izpolnitvi pogojev iz 4. tč. 40. člena KPNGd. Glede na namen solidarnostne pomoči in upoštevajoč razlago komisije z dne 26.6.2000, obveznost delodajalca nastane z izpolnitvijo pogojev iz 3. odst. 4. tč. 40. člena KPNGd, torej s potekom 3 mesecev odsotnosti dela zaradi bolezni. Delavcu zato ni potrebno posebej zahtevati izplačila solidarnostne pomoči, ker je delodajalec dolžan sam izplačati solidarnostno pomoč takoj, ko ugotovi, da je delavec začasno zadržan z dela več kot 3 mesece zaradi bolezni.
Del plače iz naslova uspešnosti poslovanja, ki ga predvideva 5. odst. 42. člena SKPG-93 in podjetniška kolektivna pogodba tožene stranke, predvideva razdelitev dobička med tiste delavce, ki so v obravnavanem obdobju prejemali plačo. Ker je bila tožnica v celotnem obravnavanem obdobju odsotna in je prejemala nadomestilo plače, ne pa plačo, ji ne pripada del plače iz naslova uspešnosti poslovanja.
ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-1, 45/1-2. KZ RS člen 325, 325/1, 329, 329/1.
policist - okrnitev ugleda državnega organa - pobeg s karaja prometne nesreče - disciplinska kršitev - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik-policist je krnil ugled državnega organa s tem, ko je s svojim osebnim avtomobilom povzročil prometno nesrečo, kjer sta bili hudo telesno poškodovani peški. Po trčenju ni ustavil in poškodovanima ni nudil pomoči, temveč je odpeljal naprej, zaradi česar je bila izvedena obsežna policijska preiskava. Ime tožnika pa se je pojavilo v časopisu v poročilu o prometni nesreči in pobegu voznika, zato je tožena stranka tožniku zakonito izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Ocena poskusnega dela delavca ni objektivna, če je poskusno delo delavca neformalno spremljal le njegov nadrejeni delavec. Ker pred izdajo izpodbijanega sklepa o prenehanju delovnega razmerja pismena ocena poskusnega dela ni bila podana, tožniku pa tudi ni bil vročen opis njegovega delovnega mesta, ni mogoče izključiti prevladujočega subjektivnega vpliva nadrejenega delavca na izdajo izpodbijanega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, zato sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neuspešnega poskusnega dela ni zakonit.
zastopanje - predstavljanje in zastopanje - poslovodja
Pri ureditvi zastopanja lahko družba (d.d., d.o.o.) v svojem aktu uporabi za zastopnike tako princip skupnega zastopanja, kot tudi posamičnega zastopanja, lahko pa uporabi kombiniran način (torej takšen, pri katerem v določenih poslih osebe, pooblaščene za zastopanje posamično zastopajo, v določenih poslih pa skupno). Ne more pa pri tem hkrati omejiti njihovih pooblastil v smislu navedbe konkretne vrednosti posla, do katerega se pooblastila za zastopanje družbe omejujejo.
ZDR člen 17, 18, 18/1. ZPP člen 358, 358-4, 358, 358-4.
delovno razmerje za določen čas
Če delodajalec delavca ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas le ustno seznani z razlogi za sklepanje takšnega delovnega razmerja, v pogodbi o zaposlitvi pa teh razlogov pisno ne navede, je treba šteti, da je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno nezakonito.
pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - grožnja
Eden izmed pokazateljev volje prodajalca, je tudi nesorazmerno nizka kupnina. Sodišče, ki je njeno vrednost ugotavljalo skladno z metodologijo, je ravnalo pravilno.
Razlogi za nepriznanje oporoke so lahko poleg pomanjkanja oporočne sposobnosti tudi obstoj napak v volji oporočitelja (sila, grožnja, zmota, zvijača), napake v obliki ter ugovor, da je oporoka ponarejena.
ZPPSL člen 119, 130, 130/2, 119, 130, 130/2. ZIZ člen 15, 15.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pobot v stečaju - terjatev
Pravna dejanja, ki so izpodbita po pravilih o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju, spadajo med izpolnitve, opravljene na podlagi pravnega temelja, ki je kasneje prenehal. Terjatev, vrniti v stečjano maso korist, ki jo je dolžnik prejel na podlagi izpodbitega pravnega dejanja, je tako nastala z dnem, ko je sodišče izdalo sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku na izpodbijanje pravnih dejanj ugodilo. Hkrati pa je znova oživela terjatev, ki je zaradi izpodbitega pravnega dejanja prenehala. Ker je oživela terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka, kondikcijska terjatev pa po začetku stečajnega postopka, teh dveh terjatev ni mogoče pobotati.