Pravilo iz 5. odst. 108. člena ZPP, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, je povsem jasno: če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže.
ZOR člen 749, 749/1, 749/2, 751, 751/1, 751/3, 749, 749/1, 749/2, 751, 751/1, 751/3. ZC člen 1, 4, 4/2, 1, 4, 4/2.
izdaja nekritega čeka - odškodninska odgovornost
Ker prvotožena stranka kot imetnik tekočega računa in trasant ni imela kritja na svojem tekočem računu, je tožeči stranki z izkupom čekov nesporno nastala škoda. Za obstoj odškodninske odgovornosti pa ne zadostuje zgolj dejstvo nastanka škode, pač pa mora biti njen nastanek v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem povzročitelja. Po teoriji pravnorelevantne vzročnosti pridejo v pravu v upoštev le tisti vzroki, ki so obenem kršitve pravne norme in jih pravne norme glede na svoj namen štejejo za vzroke. Po 2. odst. 4. čl. ZČ mora trasant, ki izda nepokrit ček, imetniku čeka dati popolno odškodnino. Imetnik čekov je po njihovem izkupu postala tožeča stranka.
Iz tožbenega izreka mora biti razvidna vsebina sodne odločbe, ki jo zahteva tožnik. V obravnavanem primeru je vsebina tožbenega zahtevka plačilo odškodnine, ni pa jasno kakšne odškodnine. Takšna nejasna opredelitev tožbenega zahtevka bi sodišču narekovala postopanje po 108. členu ZPP, ker je tožba, v kateri ni opredeljen tožbeni zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev (180. člen ZPP) nepopolna vloga.
Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe s prepovedjo razpolaganja z nepremičnino zavrnilo le na podlagi pavšalnega ugovora prvega toženca, da sporna nepremičnina predstavlja njegovo posebno premoženje, ki ga je pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze, ne da bi za to dejstvo ponudil tudi dokaze. Takšno ravnanje pa onemogoča sklepanje, da so trditve toženca verjetne in zato predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
ZZ člen 65, 65/1, 65/3. ZPSPP člen 2, 2/2, 2/3, 2, 2/2, 2/3. ZOR člen 597, 597/1, 597, 597/1.
najemna pogodba - poslovni prostor - odpoved pogodbe - odpoved
Garaža ni poslovni prostor, zato se zanjo ne uporabljajo določbe Zakona o poslovnih stavbah (ZPSPP). Ni potrebna sodna odpoved, ampak neposredna odpoved, ki jo ena stranka da drugi, spoštujoč določeni odpovedni rok. Tako najemno razmerje med strankama preneha, najemodajalec pa ima izpraznitveni zahtevek.
ZOR člen 337, 339, 339/1, 337, 339, 339/1. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 319, 319/3, 324, 324/3.
pobotni ugovor - procesno pobotanje
Tudi procesno pobotanje se opravi za nazaj, torej učinkuje od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti, tako da je mogoče ugovarjati v pobot terjatev, ki je zastarala. Vendar mora sodišče na ugovor tožeče stranke pri pobotu upoštevati le tisti del njene terjatve, ki je nastal, preden je terjatev tožene stranke zastarala. V sodbi zaradi pobotnega ugovora mora sodišče v izreku odločiti tako o obstoječem kot o neobstoječem delu terjatve, uveljavljane v pobot, kolikor njen skupni znesek ne presega višine tožbenega zahtevka. Zakon o pravdnem postopku predvideva procesni pobotni ugovor kot obrambno sredstvo tožene stranke zoper, zato tožeča stranka v pravdi ne more uveljavljati pobota proti terjatvam, ki jih tožena stranka uveljavlja v pobot.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 48, 48/1, 48/4, 82, 83, 48, 48/1, 48/4, 82, 83. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifna številka 1, 1/2, 1/3, 6, 10, 11, tarifna številka 1, 1/2, 1/3, 6, 10, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - neuspešnost rubeža - dokazno breme - rubežni in cenilni zapisnik
Izvršitelj mora dokazati, da je opravil izvršilna dejanja in da je v zvezi z njimi imel stroške, katerih povrnitev zahteva. Da je opravil rubež gotovine, izvršitelj dokazuje z rubežnim in cenilnim zapisnikom, v katerem je opisano, kateri dolžnikov denar je izvršitelj zarubil. Če izvršitelj ne predloži tako izpolnjenega rubežnega in cenilnega zapisnika, mu ni mogoče priznati plačila za uspešno opravljen rubež gotovine, temveč le plačilo za prevzem gotovine.
Izjava o odpovedi dedovanju je dedna izjava in če je ta dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, se ne more brez pridržkov nanašati tudi na pozneje najdeno premoženje.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11, 76, 76/1, 339, 339/2, 339/2-11.
bistvena kršitev določb postopka - stranka postopka
V uvodu sklepa označeni dolžnik ne more biti stranka v izvršilnem postopku, saj ni ne pravna, ne fizična oseba. Izpodbijani sklep je zato obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
SZ člen 53, 53/1, 53/1-7, 149, 53, 53/1, 53/1-7, 149.
podstanovalsko razmerje - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Ob dejanski ugotovitvi, da so se toženci preselili v stanovanje ob sklenitvi podnajemniške pogodbe, torej v aprilu 1990, takšno bivanje ni pripeljalo do pravnega varstva tožencev v smislu 149. člena SZ, ker do uveljavitve SZ ni preteklo 2 leti od njihove vselitve.
Določbe ZLPP niso samostojna podlaga za neveljavnost (ničnost ali izpodbojnost) pogodb. Njihova pravna neučinkovitost mora imeti podlago v pozitivnem pravu, kakor je veljalo v času, ko so bile pogodbe sklenjene.
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da je treba obravnavati v ZPPSL določeno možnost konverzije terjatve v lastniške deleže dolžnika kot možnost ugodnejšega poplačila upnikov, kar lahko upniki dosežejo s predlogom za ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga po 4. točki prvega odstavka 34. člena ZPPSL. ZPPSL je možnost konverzije upniških terjatev v lastniške deleže umestil v poglavje, ki govori o načrtu finančne reorganizacije dolžnika (46. do 52. člen ZPPSL) in posebej še o metodah finančne reorganizacije (primerjaj 2. točko 49. člena in 49. b člen ZPPSL). Stališče pritožnika, da bi dolžnik lahko ponudil boljše poplačilo s konverzijo terjatev v lastniške deleže, pa bi vselej pomenilo, da dolžnik delnega odpisa dolga ne bi mogel ponuditi. To pa je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 48. člena ZPPSL.
Dejstvo, da naj bi bil sporni mikročitalec last S. P. kot fizične osebe, ne vpiva na obstoj poslovnega razmerja nastalega med tožečo stranko kot samostojnim podjetnikom posameznikom in toženo stranko, oz. na aktivno legitimacijo tožeče stranke, ki je v vsakem primeru (s statusom samostojnega podjetnika posameznika ali pa brez njega) fizična oseba.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Na pravnomočno sodno odločbo je izvršilno sodiče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, česar pa doklžnik niti ne zatrjuje. Zato dolžnik v izvršilnem postopku za izterjavo judikatne terjatve ne more (več) uspešno uveljavljati ugovornih razlogov, ki se tičejo poslovnega razmerja, temveč bi te razloge moral uveljavljati v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Proizvodnja, v kateri se je uporabljal azbest in kar je med drugim pripeljalo do težkega obolenja tožnika, pomeni nevarno dejavnost v smislu 173. člena ZOR. Če tožnikovo težavno bolezensko stanje ni le posledica poklicne bolezni, marveč tudi drugih obolenj in kajenja, je potrebno to deljeno vzročnost upoštevati pri odmeri višine odškodnine, ki jo je tožena stranka dolžna plačati za tisti del škode, ki izvira iz vzroka, za katerega je odgovorna.
Sodnega varstva ni mogoče nuditi pogodbam, ki so sklenjene na škodo družbene lastnine. Časovno sosledje in medsebojna povezanost sklenjenih pogodb očitno kažeta na pravno nedopustno vsebino posla, na ničnost pravnega posla kot celote.
Ker je bilo plačilo takse za tožbo opravljeno pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je bilo ugotovljeno, koliko naj bi znašala neplačana taksa in kazenska taksa, sodišče prve stopnje za njegovo izdajo ni imelo dejanske podlage.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 169, 169/1, 169, 169/1.
potrdilo o plačilu sodne takse - predlog za izvršbo
IV. odst. 40. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju določa, da ravna sodišče v primeru, da za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Ker upnik sodne takse tudi v dodatnem petnajstdnevnem ter kasneje še tridnevnem roku ni poravnal, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je izdalo izpodbijani sklep.
Tako kot mora tožnik navesti dejstva in dokaze, iz katerih izvaja svoj zahtevek, mora tudi toženec svoj ugovor v pravdi utemeljiti. V postopku pa se zatem dokazujejo le sporne trditve, saj trditve same po sebi niso potrebne dokazovanja.