ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/1, 205, 205/1, 205/1-3, 76, 76/1, 205, 205/1, 205/1-3.
izbris pravne osebe iz registra - prekinitev postopka
Družba izgubi lastnost pravne osebe z izbrisom iz sodnega registra. V centralni bazi sodnega registra je pri dolžniku vpis: "Redno". Zato sodišče prve stopnje za prekinitev postopka ni imelo podlage v podatkih sodnega registra, na katere je oprlo svojo odločitev.
Aktivno legitimiran za vložitev lastninske tožbe po 37. členu ZTLR je lastnik stvari, ki stvari nima v posesti, pasivno legitimiran pa je posestnik stvari, ki na stvari nima lastninske pravice. Toženec se lahko brani z ugovorom, da ima pravico do posesti, v konkretnem primeru sklenjeno zakupno pogodbo z lastninsko prednico tožnice.
Ustavitve izvršbe pa ne gre enačiti s koncem izvršilnega postopka. Izvršba se ustavi zaradi pravnih ali dejanskih ovir, ki jo onemogočajo. Izvršilni postopek pa se konča takrat, ko stranke in drugi udeleženci izvršilnega postopka ne morejo več opravljati procesnih dejanj (Triva, Belajec, Dika: Sudsko izvršno pravo, Zagreb, 1984, str. 245).
Določbe ZLPP niso samostojna podlaga za neveljavnost (ničnost ali izpodbojnost) pogodb. Njihova pravna neučinkovitost mora imeti podlago v pozitivnem pravu, kakor je veljalo v času, ko so bile pogodbe sklenjene.
ZOR člen 337, 339, 339/1, 337, 339, 339/1. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 319, 319/3, 324, 324/3.
pobotni ugovor - procesno pobotanje
Tudi procesno pobotanje se opravi za nazaj, torej učinkuje od trenutka, ko sta si terjatvi stopili nasproti, tako da je mogoče ugovarjati v pobot terjatev, ki je zastarala. Vendar mora sodišče na ugovor tožeče stranke pri pobotu upoštevati le tisti del njene terjatve, ki je nastal, preden je terjatev tožene stranke zastarala. V sodbi zaradi pobotnega ugovora mora sodišče v izreku odločiti tako o obstoječem kot o neobstoječem delu terjatve, uveljavljane v pobot, kolikor njen skupni znesek ne presega višine tožbenega zahtevka. Zakon o pravdnem postopku predvideva procesni pobotni ugovor kot obrambno sredstvo tožene stranke zoper, zato tožeča stranka v pravdi ne more uveljavljati pobota proti terjatvam, ki jih tožena stranka uveljavlja v pobot.
ZOR člen 749, 749/1, 749/2, 751, 751/1, 751/3, 749, 749/1, 749/2, 751, 751/1, 751/3. ZC člen 1, 4, 4/2, 1, 4, 4/2.
izdaja nekritega čeka - odškodninska odgovornost
Ker prvotožena stranka kot imetnik tekočega računa in trasant ni imela kritja na svojem tekočem računu, je tožeči stranki z izkupom čekov nesporno nastala škoda. Za obstoj odškodninske odgovornosti pa ne zadostuje zgolj dejstvo nastanka škode, pač pa mora biti njen nastanek v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem povzročitelja. Po teoriji pravnorelevantne vzročnosti pridejo v pravu v upoštev le tisti vzroki, ki so obenem kršitve pravne norme in jih pravne norme glede na svoj namen štejejo za vzroke. Po 2. odst. 4. čl. ZČ mora trasant, ki izda nepokrit ček, imetniku čeka dati popolno odškodnino. Imetnik čekov je po njihovem izkupu postala tožeča stranka.
ZZ člen 65, 65/1, 65/3. ZPSPP člen 2, 2/2, 2/3, 2, 2/2, 2/3. ZOR člen 597, 597/1, 597, 597/1.
najemna pogodba - poslovni prostor - odpoved pogodbe - odpoved
Garaža ni poslovni prostor, zato se zanjo ne uporabljajo določbe Zakona o poslovnih stavbah (ZPSPP). Ni potrebna sodna odpoved, ampak neposredna odpoved, ki jo ena stranka da drugi, spoštujoč določeni odpovedni rok. Tako najemno razmerje med strankama preneha, najemodajalec pa ima izpraznitveni zahtevek.
SZ člen 53, 53/1, 53/1-7, 149, 53, 53/1, 53/1-7, 149.
podstanovalsko razmerje - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Ob dejanski ugotovitvi, da so se toženci preselili v stanovanje ob sklenitvi podnajemniške pogodbe, torej v aprilu 1990, takšno bivanje ni pripeljalo do pravnega varstva tožencev v smislu 149. člena SZ, ker do uveljavitve SZ ni preteklo 2 leti od njihove vselitve.
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da je treba obravnavati v ZPPSL določeno možnost konverzije terjatve v lastniške deleže dolžnika kot možnost ugodnejšega poplačila upnikov, kar lahko upniki dosežejo s predlogom za ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga po 4. točki prvega odstavka 34. člena ZPPSL. ZPPSL je možnost konverzije upniških terjatev v lastniške deleže umestil v poglavje, ki govori o načrtu finančne reorganizacije dolžnika (46. do 52. člen ZPPSL) in posebej še o metodah finančne reorganizacije (primerjaj 2. točko 49. člena in 49. b člen ZPPSL). Stališče pritožnika, da bi dolžnik lahko ponudil boljše poplačilo s konverzijo terjatev v lastniške deleže, pa bi vselej pomenilo, da dolžnik delnega odpisa dolga ne bi mogel ponuditi. To pa je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 48. člena ZPPSL.
Če do drugačnega dogovora med pravdnima strankama ni prišlo (tega tožeča stranka ni dokazala), se je tožena stranka upravičeno zanesla na cenik tožeče stranke za naročeno storitev shranjevanja spornih odpadkov (prim. 142. čl. ZOR).
ZTLR člen 75, 77, 78, 75, 77, 78. ZSZ člen 3, 4, 18, 22, 3, 4, 18, 22. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-8, 426, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 426.
motenje posesti - protipravnost - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja
Po vzpostavitvi prejšnjega stanja je posest takšna, kakršna je bila pred motenjem, oziroma kakršna je bila ves čas. Zato velja, da naj posest ostane brez zaščite, če ni možnosti, da se vzpostavi prejšnje stanje. V obravnavanem primeru takšne možnosti zaradi nevarnosti okužbe vode ne bi bilo. Zahtevana vzpostavitev prejšnjega stanja bi pomenila nezakonit poseg v pravico do splošne rabe vodovoda vsakega drugega uporabnika.
ZOR člen 28, 28/1, 446, 451, 453, 28, 28/1, 446, 451, 453.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pristop k dolgu
Dolžnost uporabnika je sporočiti spremembo le-tega (7. tč. 33. čl. Odloka). Dotlej je v zavezi za plačilo zapadlih računov prejšnji uporabnik, ki je s prijavo oz. pridobitvijo soglasja za priključek prevzel dolžnost plačila računov (8. tč. 33. čl. Odloka). In ker se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik (446. čl. ZOR), na takšno pogodbo pa se tožeča stranka ne sklicuje, po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za obveznost tožene stranke za plačilo računov, ki so zapadli v plačilo pred prijavo tožene stranke kot uporabnika vode pri tožeči stranki. Prijave tožene stranke dne 20.7.1994 tudi ne gre razumeti kot pristop k dolgu (451. čl. ZOR) ali kot prevzem izpolnitve (453. čl. ZOR). Prijava je namreč okoliščina, na podlagi katere ni moč zanesljivo sklepati, da je tožena stranka z njo (konkludentno) podala izjavo, ki bi jo zavezovala za plačilo dotlej zapadlih, pa ne plačanih računov (prim. 1. odst. 28. čl. ZOR).
Sodnega varstva ni mogoče nuditi pogodbam, ki so sklenjene na škodo družbene lastnine. Časovno sosledje in medsebojna povezanost sklenjenih pogodb očitno kažeta na pravno nedopustno vsebino posla, na ničnost pravnega posla kot celote.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Na pravnomočno sodno odločbo je izvršilno sodiče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, česar pa doklžnik niti ne zatrjuje. Zato dolžnik v izvršilnem postopku za izterjavo judikatne terjatve ne more (več) uspešno uveljavljati ugovornih razlogov, ki se tičejo poslovnega razmerja, temveč bi te razloge moral uveljavljati v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 169, 169/1, 169, 169/1.
potrdilo o plačilu sodne takse - predlog za izvršbo
IV. odst. 40. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju določa, da ravna sodišče v primeru, da za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Ker upnik sodne takse tudi v dodatnem petnajstdnevnem ter kasneje še tridnevnem roku ni poravnal, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je izdalo izpodbijani sklep.
Tako kot mora tožnik navesti dejstva in dokaze, iz katerih izvaja svoj zahtevek, mora tudi toženec svoj ugovor v pravdi utemeljiti. V postopku pa se zatem dokazujejo le sporne trditve, saj trditve same po sebi niso potrebne dokazovanja.
Ker je bilo plačilo takse za tožbo opravljeno pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je bilo ugotovljeno, koliko naj bi znašala neplačana taksa in kazenska taksa, sodišče prve stopnje za njegovo izdajo ni imelo dejanske podlage.
Proizvodnja, v kateri se je uporabljal azbest in kar je med drugim pripeljalo do težkega obolenja tožnika, pomeni nevarno dejavnost v smislu 173. člena ZOR. Če tožnikovo težavno bolezensko stanje ni le posledica poklicne bolezni, marveč tudi drugih obolenj in kajenja, je potrebno to deljeno vzročnost upoštevati pri odmeri višine odškodnine, ki jo je tožena stranka dolžna plačati za tisti del škode, ki izvira iz vzroka, za katerega je odgovorna.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka v pravdi (neskladnost izstavljenega računa in dogovora med upnikom in dolžnikom), vendar za to trditev ne predloži nobenega dokaza. Navedba o neprejemu računov pa je pravno neupoštevna, saj terjatev ne nastane z izstavitvijo računa, temveč s sklenitvijo pravnega posla.