Ker predlog za vknjižbo lastninske pravice vsebuje tudi predlog predznambe lastninske pravice, mora sodišče v primeru, če vknjižba zaradi neoverjenega prodajalčevega podpisa ni možna, dovoliti predznambo lastninske pravice, četudi ta ni izrecno predlagana.
Aktivno legitimiran za vložitev lastninske tožbe po 37. členu ZTLR je lastnik stvari, ki stvari nima v posesti, pasivno legitimiran pa je posestnik stvari, ki na stvari nima lastninske pravice. Toženec se lahko brani z ugovorom, da ima pravico do posesti, v konkretnem primeru sklenjeno zakupno pogodbo z lastninsko prednico tožnice.
sklep o izvršbi - ugovor zoper izvršilni sklep - nadomestno dejanje - predujem za stroške
Ni mogoče presoditi o utemeljenosti ugovora glede višine predujma za stroške izvršbe, ker predloženi predračun sam po sebi ne pojasnjuje dovolj, na katera dela se nanaša, mogoče pa bi bilo sklepati, da zajema tudi dela, ki v izvršilnem naslovu dolžniku niso naložena.
ZOR člen 28, 28/1, 446, 451, 453, 28, 28/1, 446, 451, 453.
prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pristop k dolgu
Dolžnost uporabnika je sporočiti spremembo le-tega (7. tč. 33. čl. Odloka). Dotlej je v zavezi za plačilo zapadlih računov prejšnji uporabnik, ki je s prijavo oz. pridobitvijo soglasja za priključek prevzel dolžnost plačila računov (8. tč. 33. čl. Odloka). In ker se prevzem dolga opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik (446. čl. ZOR), na takšno pogodbo pa se tožeča stranka ne sklicuje, po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za obveznost tožene stranke za plačilo računov, ki so zapadli v plačilo pred prijavo tožene stranke kot uporabnika vode pri tožeči stranki. Prijave tožene stranke dne 20.7.1994 tudi ne gre razumeti kot pristop k dolgu (451. čl. ZOR) ali kot prevzem izpolnitve (453. čl. ZOR). Prijava je namreč okoliščina, na podlagi katere ni moč zanesljivo sklepati, da je tožena stranka z njo (konkludentno) podala izjavo, ki bi jo zavezovala za plačilo dotlej zapadlih, pa ne plačanih računov (prim. 1. odst. 28. čl. ZOR).
Če do drugačnega dogovora med pravdnima strankama ni prišlo (tega tožeča stranka ni dokazala), se je tožena stranka upravičeno zanesla na cenik tožeče stranke za naročeno storitev shranjevanja spornih odpadkov (prim. 142. čl. ZOR).
ZOR člen 47, 47. SZ člen 117, 117. ZDEN člen 88, 88/1, 88/2, 88, 88/1, 88/2.
denacionalizacija stanovanja - ničnost - razpolaganje z premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
V obravnavanem primeru je sodišče odločalo o ničnosti prodajne pogodbe sklenjene po določbi 117. člena SZ, potem, ko sta tožnika pravočasno vložila zahtevo za denacionalizacijo hiše v kateri se nahaja sporno stanovanje. Za oceno ničnosti pogodbe po 88. členu Zden zadostuje že možnost, da bo nepremičnina, ki je bila predmet pogodbe denacionalizirana. Dolžnost vrnitve premoženja je potrebno upoštevati abstraktno in ne kot konkretno ugotovljeno dolžnost vrnitve.
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada - obresti
Kadar sodišče prizna upravičencu odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, odločba pa je bila izdana po 1.7.1996, torej po datumu, ki je določen za začetek obrestovanja glavnice, ni podlage za uporabo določbe sedmega odstavka 44. člena ZDen.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - pravni posel - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Zakon o denacionalizaciji ne terja razveljavitve pod silo, grožnjo ali prisilo državnih organov ali predstavnikov oblasti sklenjenih pogodb kot pogoja za pridobitev pravice do vrnitve podržavljenega premoženja.
ZOR člen 749, 749/1, 749/2, 751, 751/1, 751/3, 749, 749/1, 749/2, 751, 751/1, 751/3. ZC člen 1, 4, 4/2, 1, 4, 4/2.
izdaja nekritega čeka - odškodninska odgovornost
Ker prvotožena stranka kot imetnik tekočega računa in trasant ni imela kritja na svojem tekočem računu, je tožeči stranki z izkupom čekov nesporno nastala škoda. Za obstoj odškodninske odgovornosti pa ne zadostuje zgolj dejstvo nastanka škode, pač pa mora biti njen nastanek v vzročni zvezi z nedopustnim ravnanjem povzročitelja. Po teoriji pravnorelevantne vzročnosti pridejo v pravu v upoštev le tisti vzroki, ki so obenem kršitve pravne norme in jih pravne norme glede na svoj namen štejejo za vzroke. Po 2. odst. 4. čl. ZČ mora trasant, ki izda nepokrit ček, imetniku čeka dati popolno odškodnino. Imetnik čekov je po njihovem izkupu postala tožeča stranka.
Upnik je predlog glede plačanih 34.644,93 SIT umaknil. Razlika mer obračunom terjatve v prilogi št. 1 in izvršenim plačilom znaša le 0,89 SIT. Izterjava tega zneska bi bila v nasprotju z načelom ekonomičnosti. Zato je treba v skladu z določbo 1. odst. 43. člena ZIZ izvršbo ustaviti v celoti.
Pravilo iz 5. odst. 108. člena ZPP, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, je povsem jasno: če vložnik ne vloži zadostnega števila izvodov vloge ali prilog, mu sodišče naloži, naj v določenem roku to stori. Če vložnik ne ravna po tem nalogu, sodišče vlogo zavrže.
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da je treba obravnavati v ZPPSL določeno možnost konverzije terjatve v lastniške deleže dolžnika kot možnost ugodnejšega poplačila upnikov, kar lahko upniki dosežejo s predlogom za ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga po 4. točki prvega odstavka 34. člena ZPPSL. ZPPSL je možnost konverzije upniških terjatev v lastniške deleže umestil v poglavje, ki govori o načrtu finančne reorganizacije dolžnika (46. do 52. člen ZPPSL) in posebej še o metodah finančne reorganizacije (primerjaj 2. točko 49. člena in 49. b člen ZPPSL). Stališče pritožnika, da bi dolžnik lahko ponudil boljše poplačilo s konverzijo terjatev v lastniške deleže, pa bi vselej pomenilo, da dolžnik delnega odpisa dolga ne bi mogel ponuditi. To pa je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 48. člena ZPPSL.
Tako kot mora tožnik navesti dejstva in dokaze, iz katerih izvaja svoj zahtevek, mora tudi toženec svoj ugovor v pravdi utemeljiti. V postopku pa se zatem dokazujejo le sporne trditve, saj trditve same po sebi niso potrebne dokazovanja.
Proizvodnja, v kateri se je uporabljal azbest in kar je med drugim pripeljalo do težkega obolenja tožnika, pomeni nevarno dejavnost v smislu 173. člena ZOR. Če tožnikovo težavno bolezensko stanje ni le posledica poklicne bolezni, marveč tudi drugih obolenj in kajenja, je potrebno to deljeno vzročnost upoštevati pri odmeri višine odškodnine, ki jo je tožena stranka dolžna plačati za tisti del škode, ki izvira iz vzroka, za katerega je odgovorna.
Sodnega varstva ni mogoče nuditi pogodbam, ki so sklenjene na škodo družbene lastnine. Časovno sosledje in medsebojna povezanost sklenjenih pogodb očitno kažeta na pravno nedopustno vsebino posla, na ničnost pravnega posla kot celote.
ZIZ člen 40, 40/1, 40, 40/1. ZPP člen 169, 169/1, 169, 169/1.
potrdilo o plačilu sodne takse - predlog za izvršbo
IV. odst. 40. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju določa, da ravna sodišče v primeru, da za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Ker upnik sodne takse tudi v dodatnem petnajstdnevnem ter kasneje še tridnevnem roku ni poravnal, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je izdalo izpodbijani sklep.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Na pravnomočno sodno odločbo je izvršilno sodiče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, česar pa doklžnik niti ne zatrjuje. Zato dolžnik v izvršilnem postopku za izterjavo judikatne terjatve ne more (več) uspešno uveljavljati ugovornih razlogov, ki se tičejo poslovnega razmerja, temveč bi te razloge moral uveljavljati v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Ker je bilo plačilo takse za tožbo opravljeno pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je bilo ugotovljeno, koliko naj bi znašala neplačana taksa in kazenska taksa, sodišče prve stopnje za njegovo izdajo ni imelo dejanske podlage.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka v pravdi (neskladnost izstavljenega računa in dogovora med upnikom in dolžnikom), vendar za to trditev ne predloži nobenega dokaza. Navedba o neprejemu računov pa je pravno neupoštevna, saj terjatev ne nastane z izstavitvijo računa, temveč s sklenitvijo pravnega posla.