ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 48, 48/1, 48/4, 82, 83, 48, 48/1, 48/4, 82, 83. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifna številka 1, 1/2, 1/3, 6, 10, 11, tarifna številka 1, 1/2, 1/3, 6, 10, 11.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - neuspešnost rubeža - dokazno breme - rubežni in cenilni zapisnik
Izvršitelj mora dokazati, da je opravil izvršilna dejanja in da je v zvezi z njimi imel stroške, katerih povrnitev zahteva. Da je opravil rubež gotovine, izvršitelj dokazuje z rubežnim in cenilnim zapisnikom, v katerem je opisano, kateri dolžnikov denar je izvršitelj zarubil. Če izvršitelj ne predloži tako izpolnjenega rubežnega in cenilnega zapisnika, mu ni mogoče priznati plačila za uspešno opravljen rubež gotovine, temveč le plačilo za prevzem gotovine.
ZZ člen 65, 65/1, 65/3. ZPSPP člen 2, 2/2, 2/3, 2, 2/2, 2/3. ZOR člen 597, 597/1, 597, 597/1.
najemna pogodba - poslovni prostor - odpoved pogodbe - odpoved
Garaža ni poslovni prostor, zato se zanjo ne uporabljajo določbe Zakona o poslovnih stavbah (ZPSPP). Ni potrebna sodna odpoved, ampak neposredna odpoved, ki jo ena stranka da drugi, spoštujoč določeni odpovedni rok. Tako najemno razmerje med strankama preneha, najemodajalec pa ima izpraznitveni zahtevek.
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da je treba obravnavati v ZPPSL določeno možnost konverzije terjatve v lastniške deleže dolžnika kot možnost ugodnejšega poplačila upnikov, kar lahko upniki dosežejo s predlogom za ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga po 4. točki prvega odstavka 34. člena ZPPSL. ZPPSL je možnost konverzije upniških terjatev v lastniške deleže umestil v poglavje, ki govori o načrtu finančne reorganizacije dolžnika (46. do 52. člen ZPPSL) in posebej še o metodah finančne reorganizacije (primerjaj 2. točko 49. člena in 49. b člen ZPPSL). Stališče pritožnika, da bi dolžnik lahko ponudil boljše poplačilo s konverzijo terjatev v lastniške deleže, pa bi vselej pomenilo, da dolžnik delnega odpisa dolga ne bi mogel ponuditi. To pa je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 48. člena ZPPSL.
Če do drugačnega dogovora med pravdnima strankama ni prišlo (tega tožeča stranka ni dokazala), se je tožena stranka upravičeno zanesla na cenik tožeče stranke za naročeno storitev shranjevanja spornih odpadkov (prim. 142. čl. ZOR).
SZ člen 53, 53/1, 53/1-7, 149, 53, 53/1, 53/1-7, 149.
podstanovalsko razmerje - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Ob dejanski ugotovitvi, da so se toženci preselili v stanovanje ob sklenitvi podnajemniške pogodbe, torej v aprilu 1990, takšno bivanje ni pripeljalo do pravnega varstva tožencev v smislu 149. člena SZ, ker do uveljavitve SZ ni preteklo 2 leti od njihove vselitve.
ZOR člen 47, 47. SZ člen 117, 117. ZDEN člen 88, 88/1, 88/2, 88, 88/1, 88/2.
denacionalizacija stanovanja - ničnost - razpolaganje z premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve
V obravnavanem primeru je sodišče odločalo o ničnosti prodajne pogodbe sklenjene po določbi 117. člena SZ, potem, ko sta tožnika pravočasno vložila zahtevo za denacionalizacijo hiše v kateri se nahaja sporno stanovanje. Za oceno ničnosti pogodbe po 88. členu Zden zadostuje že možnost, da bo nepremičnina, ki je bila predmet pogodbe denacionalizirana. Dolžnost vrnitve premoženja je potrebno upoštevati abstraktno in ne kot konkretno ugotovljeno dolžnost vrnitve.
odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada - obresti
Kadar sodišče prizna upravičencu odškodnino v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, odločba pa je bila izdana po 1.7.1996, torej po datumu, ki je določen za začetek obrestovanja glavnice, ni podlage za uporabo določbe sedmega odstavka 44. člena ZDen.
Izjava o odpovedi dedovanju je dedna izjava in če je ta dana v pravnomočno končanem zapuščinskem postopku, se ne more brez pridržkov nanašati tudi na pozneje najdeno premoženje.
ZTLR člen 75, 77, 78, 75, 77, 78. ZSZ člen 3, 4, 18, 22, 3, 4, 18, 22. ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-8, 426, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 426.
motenje posesti - protipravnost - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja
Po vzpostavitvi prejšnjega stanja je posest takšna, kakršna je bila pred motenjem, oziroma kakršna je bila ves čas. Zato velja, da naj posest ostane brez zaščite, če ni možnosti, da se vzpostavi prejšnje stanje. V obravnavanem primeru takšne možnosti zaradi nevarnosti okužbe vode ne bi bilo. Zahtevana vzpostavitev prejšnjega stanja bi pomenila nezakonit poseg v pravico do splošne rabe vodovoda vsakega drugega uporabnika.
zakonska zveza - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - solastnina
Ker je tožnik v tožbi zahteval ugotovitev solastnine na stanovanju, kot tožbeno podlago pa je navajal pridobitev skupnega premoženja med zakonsko zvezo, ugotovljeno pa je bilo, da sta zakonca po razvezi s sporazumom razdelila skupno premoženje, ne more uspešno uveljavljati solastnine na stanovanju, ki naj bi ga toženka prikrila pred sklepanjem sporazuma.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sicer navaja pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka v pravdi (neskladnost izstavljenega računa in dogovora med upnikom in dolžnikom), vendar za to trditev ne predloži nobenega dokaza. Navedba o neprejemu računov pa je pravno neupoštevna, saj terjatev ne nastane z izstavitvijo računa, temveč s sklenitvijo pravnega posla.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Na pravnomočno sodno odločbo je izvršilno sodiče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen, česar pa doklžnik niti ne zatrjuje. Zato dolžnik v izvršilnem postopku za izterjavo judikatne terjatve ne more (več) uspešno uveljavljati ugovornih razlogov, ki se tičejo poslovnega razmerja, temveč bi te razloge moral uveljavljati v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Sodnega varstva ni mogoče nuditi pogodbam, ki so sklenjene na škodo družbene lastnine. Časovno sosledje in medsebojna povezanost sklenjenih pogodb očitno kažeta na pravno nedopustno vsebino posla, na ničnost pravnega posla kot celote.
Tako kot mora tožnik navesti dejstva in dokaze, iz katerih izvaja svoj zahtevek, mora tudi toženec svoj ugovor v pravdi utemeljiti. V postopku pa se zatem dokazujejo le sporne trditve, saj trditve same po sebi niso potrebne dokazovanja.
Ker je bilo plačilo takse za tožbo opravljeno pred izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim je bilo ugotovljeno, koliko naj bi znašala neplačana taksa in kazenska taksa, sodišče prve stopnje za njegovo izdajo ni imelo dejanske podlage.
Proizvodnja, v kateri se je uporabljal azbest in kar je med drugim pripeljalo do težkega obolenja tožnika, pomeni nevarno dejavnost v smislu 173. člena ZOR. Če tožnikovo težavno bolezensko stanje ni le posledica poklicne bolezni, marveč tudi drugih obolenj in kajenja, je potrebno to deljeno vzročnost upoštevati pri odmeri višine odškodnine, ki jo je tožena stranka dolžna plačati za tisti del škode, ki izvira iz vzroka, za katerega je odgovorna.
Dejstvo, da naj bi bil sporni mikročitalec last S. P. kot fizične osebe, ne vpiva na obstoj poslovnega razmerja nastalega med tožečo stranko kot samostojnim podjetnikom posameznikom in toženo stranko, oz. na aktivno legitimacijo tožeče stranke, ki je v vsakem primeru (s statusom samostojnega podjetnika posameznika ali pa brez njega) fizična oseba.