dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - obrazložitev odločbe
Tožeča stranka je šele v tožbi dobila možnosti ugovarjati pravilnosti v odločbi ugotovljenega dejanskega stanja, kar je tudi storila. Navedene tožbene ugovore zato sodišče ne šteje za nedovoljeno tožbeno novoto iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni nikjer razvidno, koliko časa bi tožeča stranka konkretno porabila za to, da bi zahtevane podatke pridobila za vse šole, saj je navedeno zgolj to, da iz zapisnika o ogledu in camera iz leta 2012 izhaja, da je organ zelo hitro pridobil (priklical) podatek o povprečni uspešnosti določene šole pri nacionalnem preverjanju znanja pri določenem predmetu. Takšen splošen opis pa ne omogoča sodišču, da bi preveril kolikšen vložek časa in truda se dejansko terja od tožeče stranke, da zahtevane podatke posreduje prosilcu. Iz navedenega razloga je izpodbijana odločba v bistvenem delu pomanjkljiva, saj so pomanjkljivo navedeni razlogi, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, da zahtevana informacija že obstaja.
stalno prebivališče - ugotavljanje stalnega prebivališča - dejansko življenje
Za odločitev je bistveno, da tožnik na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, dejansko ne živi, zato načela združevanja družine tu ni mogoče uporabiti.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo
Tožnica ni izkazala prav nobenega ravnanja (oziroma poskusa), ki bi bilo usmerjeno v vrnitev v Slovenijo v drugem petletnem obdobju od meseca februarja 1997 naprej.
Sodna praksa Upravnega sodišča izkazuje, da so za izkazovanje namena in interesa po vrnitvi dovolj že bistveno manj formalizirani poskusi in ravnanja, kot je vlaganje prošenj za razna upravna dovoljenja. Teh ravnanj pa tožeča stranka ob tem, da je bila z vidika procesnih garancij o tem, kaj mora izkazati, korektno obveščena, ni izkazala.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - obročno plačilo dolga - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že izdana zavrnilna odločba, v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. V tožbi navaja in zatrjuje samo, da pogoje za odlog (pravilno: obročno) plačilo naloženih davčnih obveznosti izpolnjuje, kar pa glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.
ZDavP-2 člen 87, 87/2, 154. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
davčna izvršba - zadržanje davčne izvršbe - stranka v postopku - pravni interes - zavrženje vloge
Odlog izvršbe oziroma zadržanje začete izvršbe, o kateri odloča davčni organ uradoma, je po naravi stvari mogoč le ob vloženi pritožbi zoper odmerno odločbo oziroma ob vloženi pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi, ne pa tudi v primeru pritožbe zoper upravni akt, s katerim se tožniku davek ne nalaga, oziroma s katerim se davčna obveznost prisilno ne izterjuje, kot je to v obravnavanem primeru.
ZDoh-2 člen 92, 93, 98, 132. ZGD-1 člen 491, 491/3.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - davčna osnova - vrednost kapitala ob pridobitvi - vrednost kapitala ob odsvojitvi - naknadna vplačila - povečanje kapitala družbe
Tožbeno stališče, da gre v obravnavanem primeru za položaj, primerljiv z dokapitalizacijo družbe, ne drži. Čeprav se z vplačilom naknadnih vplačil poveča premoženje družbe, se z njim skladno z zakonsko ureditvijo ne poveča njen osnovni kapital, prav tako pa ostane po izvršnem vplačilu nespremenjen družbenikov poslovni delež. Ker so naknadna vplačila vložek v (lastni) kapital družbe, ki se bilančno izkazuje v lastnem kapitalu (kot kapitalska rezerva) in ne kot obveznost družbe, pa jih, drugače kot meni tožena stranka, tudi ni mogoče opredeliti kot posojilo.
pooblaščenec v upravnem sporu - postulacijska sposobnost - potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu - zavrženje tožbe
Ob uporabi prvega odstavka 88. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je sodišče tožečo stranko pozvalo, naj v roku 15 dni, bodisi predloži dokazilo, potrdilo o opravljenem pravniškem izpitu, oziroma če se bo v postopku zastopala sam, sodišču pošlje lastnoročno podpisano tožbo. Tožnik ni ravnal skladno s pozivom, zato je moralo sodišče tožbo kot nedovoljeno zavreči.
Toženka ni ugotavljala objektivnih okoliščin, ki bi jih jasno in celovito ocenila in jih povezala v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo gotovosti kazala na subjektivni element na strani tožnika. Zmotno je ocenila, da v obravnavanem primeru za nepriznavanje pravice do odbitka DDV zadošča ugotovitev, da so opisi na računih preveč splošni.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 člen 32.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi kmetijske politike - čezmerna prijava
Kadar je razlika med prijavljeno površino in ugotovljeno površino posledica namernih čezmernih prijav, se pomoč do katere bi bil kmet upravičen, ne dodeli za zadevno koledarsko leto v okviru zadevne sheme pomoči, če je ta razlika več kot 0,5% ugotovljene površine ali več kakor 1 ha.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - stranski udeleženec - tožnik v upravnem sporu - ničnost odločbe
V zadevi ni sporno, da tožnica v upravnem postopku, v katerem je bilo izdano izpodbijano gradbeno dovoljenje, ni sodelovala niti kot stranka, niti kot stranski udeleženec, saj to v tožbi sama navaja in to izhaja tudi iz podatkov upravnega spisa.
Stranka mora ničnost upravne odločbe uveljavljati najprej v upravnem postopku, šele po zavrnitvi tega pravnega sredstva v upravnem postopku pa je možno sodno varstvo v upravnem sporu.
ZKme-1 člen 54. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013, v letih 2011 - 2013 člen 122, 122/3.
nepovratna sredstva - zahteva za spremembo obveznosti - rok za dokončanje investicije - za odločanje relevanten predpis
V obravnavani zadevi gre za odločanje o zahtevku, ki se ne nanaša na postopek dodelitve sredstev, ampak za samostojno vlogo za spremembo obveznosti, zato uporaba sprememb in dopolnitve Uredbe PRP ne predstavlja retroaktivnega posega v že pridobljene pravice.
davčna izvršba - izogibanje plačilu davka - prenos dejavnosti - zakonito poroštvo
Ob nespornem opravljanju dejavnosti in doseganju dohodkov kot samostojni podjetnik je tožnik s svojim načinom poslovanja onemogočal davčno izvršbo, ki je bila, ob upoštevanju davčnega dolga (cca. 200.000,00 EUR) z rubeži gotovine v blagajni uspešna le v minimalnem delu. S prenosom dejavnosti na družbo B. d.o.o. je tožnik na družbo v celoti prenesel tudi prihodke, ki jih je pred tem dosegel z opravljanjem samostojne dejavnosti, kar ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi po presoji sodišča utemeljuje sklep, da je bila dejavnost tožnika kot davčnega dolžnika na družbo B. d.o.o. prenesena z namenom, da bi se tožnik izognil plačilu davka.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - pritožba - dodelitev stikov
Ker prosilka za BPP ni imela pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sodbo v delu, ki se nanaša na dodelitev otroka in plačevanje preživnine, je tožena stranka tožnici pravilno odmerila nagrado za pritožbo zoper dodelitev stikov.
davčna izvršba - izogibanje plačilu davka - prenos dejavnosti - povezane osebe - zakonito poroštvo
Prenos dejavnosti samostojnega podjetnika izven statusnega preoblikovanja je, možen tako v primeru nadaljnjega obstoja samostojnega podjetnika kot tudi v primeru njegovega formalnega prenehanja z izbrisom iz poslovnega registra. V obravnavanem primeru je bil tožnik kot samostojni podjetnik izbrisan iz poslovnega registra, s čimer naj bi formalno prenehal opravljati svojo dejavnost. Iz okoliščin konkretnega primera pa izhaja, da je dejansko opravljanje njegove dejavnosti brez prekinitve potekalo naprej (na istem naslovu, z isto delovno silo in istimi osnovnimi sredstvi) preko novoustanovljene družbe B. d.o.o.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - prevzem kazenskega pregona
24. člen ZBPP organu nalaga, da sprejme oceno o možnem rezultatu oziroma o smiselnosti sprožitve določenega sodnega postopka, pri čemer so po 24. členu ZBPP določeni kriteriji, ki organu omogočajo sprejem takšne ocene. Vsebinska presoja zadeve se torej opravi v omejenem obsegu, tega obsega pa organ v konkretnem primeru ni presegel. Navedba, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, namreč ni nosilni razlog za zavrnitev tožnikove prošnje, ampak zgolj dodatna navedba, ki ne vpliva na pravilnost odločitve. Glavni razlog za odločitev je v oceni, da glede na ugotovljene okoliščine ni verjetno, da bi tožnik v kazenskem postopku dosegel obsodilno sodbo.
V konkretnem primeru gre za dela, katerih gradnja nasprotuje pogoju iz točke 4.e Javnega poziva, da morajo biti obstoječa stavba in njeni deli, v katerih bodo izvedeni ukrepi tega javnega poziva, zgrajeni v skladu z gradbenim dovoljenjem oziroma v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo. Med ta dela ne sodi samo gradnja garaže, za katero tožnik ni izkazal, da je zgrajena v skladu z priloženo skico, na podlagi postopka priglasitve del, ampak po presoji sodišča predvsem dela rekonstrukcije objekta v smislu 7.2. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1, katere značilnost je, da se z njo spreminjajo konstrukcijski elementi, v konkretnem primeru strešna konstrukcija.
DDV - dodatna odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - subjektivni element - dokazno breme - vedenje o goljufivih transakcijah
Tožniku je na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin obravnavane zadeve mogoče očitati, da je vedel oziroma bi vsaj moral vedeti, da gre za goljufivo transakcijo. Tožnik pojasnjuje, kako je ravnal v skladu z dobro vero in v skladu s svojo običajno poslovno prakso. Vendar pa o sodelovanju podizvajalcev ni predložil nobenih listinskih dokazil, čeprav je dokazno breme na njem.
V davčnem postopku imajo listinski dokazi prednost pred drugimi dokaznimi sredstvi. Zato se oba organa upravičeno sklicujeta na predpise, po katerih bi tožnik moral voditi ustrezne listine, saj bi z listinami, vodenimi na podlagi teh predpisov tožnik lahko dokazal, da so bile sporne storitve res opravljene. V predmetni zadevi ni ključni razlog za zavrnitev odbitka DDV nepopolno vodenje dokumentacije, pač pa je slednje ena od objektivnih okoliščin, ob upoštevanju katerih je utemeljen zaključek, da je tožnik vedel, da je sodeloval pri davčni goljufiji. Dokazno breme glede obstoja storitev, glede katerih se uveljavlja odbitek DDV, pa je na davčnem zavezancu in ne na finančnem organu.
vodno dovoljenje - izkoriščanje vode za pridobivanje električne energije - koncesijska pogodba - doba podelitve koncesije
Za presojo zakonitosti obeh točk izreka odločbe, je pravno relevantna koncesijska pogodba, sklenjena med Republiko Slovenijo in tožnikom dne 30. 12. 2008. 4. člen te pogodbe določa, da se koncesija podeli za dobo 30 let. Ta rok (doba) izvajanja vodne pravice pa je začel teči z dnem podpisa prve koncesijske pogodbe. Tako se na podlagi te pogodbe 30 letni rok izteče 10. 10. 2035. Tako je bila zakonita odločitev obeh upravnih organov, da se v 5. točki izpodbijanega vodnega dovoljenja določi čas trajanja podeljene koncesije do 10. 10. 2035, ker se je ta doba pravilno določila v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZV-1B.
DDV - odmera DDV - finančni lizing - oddajanje nepremičnine v najem - neobdavčena dejavnost - izjava po 45. členu ZDDV-1
Da lahko davčni zavezanec transakcijo, povezano z nepremičnino, obravnava kot obdavčeno transakcijo (in odbije celotni vstopni DDV), morajo biti izpolnjeni štirje pogoji: 1. da je oseba, ki opravlja dobavo, zavezanec, identificiran za namene DDV, ki dobavo opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti, 2. oseba, ki je naročnik storitev v zvezi z nepremičnino, mora biti davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, 3. naročnik mora imeti pravico do uveljavljanja odbitka vstopnega DDV v celotnem znesku, 4. oba zavezanca, udeležena v poslu, morata pred opravljeno dobavo podati skupno izjavo pristojnemu davčnemu organu. Za uveljavitev izbire za obdavčitev na podlagi 45. člena ZDDV-1 ima pravico do odbitka celotnega DDV kupec oziroma naročnik, ki opravlja le obdavčeno dejavnost. Zato je pomembno, da se bo nepremičnina, ki je predmet transakcije, v celoti uporabljala za opravljanje obdavčene dejavnosti. Iz dejanskega stanja pa nesporno izhaja, da tožnik in najemnik nepremičnine pred opravljenim prometom nista podala skupne izjave pri pristojnem davčnem uradu, da bo prejemnik od prometa, ki bi moral biti oproščen plačila DDV, v skladu z drugim odstavkom 45. člena ZDDV-1, obračunal DDV po predpisani stopnji. Tožnik ob nabavi nepremičnine ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV (ki ga je v celoti uveljavljal pri nabavi predmetne nepremičnine že decembra 2007), glede na to, da iz vseh okoliščin izhaja, da je že ob nabavi vedel, da s predmetno nepremičnino ne bo opravljal obdavčene dejavnosti, temveč oproščeno dejavnost.