spletne igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - izpolnitveni rok
S predlogu priloženo odločbo, na katero se predlagatelj tudi sklicuje, so po presoji sodišča izkazana dejstva, ki jih predlagatelj zatrjuje – da je gospodarski družbi A. kot zavezancu z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ki jih ta prireja po internetu na navedeni spletni strani, in brez predpisane koncesije vlade. Predlagatelj je predlog oprl še na svojo ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, da (namreč) zavezanec navedene odločbe ne izvrši.
Glede na to, da pritožba iz petega odstavka 107.a člena ZIS ni urejena kot nesuspenzivno pravno sredstvo, sodišče (že) iz tega razloga ni moglo slediti predlogu glede izpolnitvenega roka. Kot primeren rok, v katerem bo nasprotna stranka mogla izvesti naloženi ukrep, je sodišče tako določilo splošni izpolnitveni rok 15 dni od pravnomočnosti sklepa.
davčna izvršba - pritožba - rok za vložitev pritožbe - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Vročevalec je tožniku dne 18. 8. 2015 v poštnem nabiralniku pustil sporočilo o tem, da je prejel pošiljko in ker se osebna vročitev po 87. členu ZUP ni dala opraviti, lahko pošiljko osebno prevzame na pošti. Bil je poučen, da jo lahko prevzame v roku 15 dni, ki začne teči 19. 8. 2015, ter opozorjen, da se po četrtem odstavku 87. člena ZUP, če ne bo prevzel pisma v roku 15 dni, šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Rok je iztekel 2. 9. 2015 in ta datum se šteje kot datum vročitve. Osemdnevni rok za vložitev pritožbe je začel teči z naslednjim dnem, to je 3. 9. 2015, in se je iztekel 10. 9. 2015, tožnik pa je pritožbo priporočeno po pošti poslal 11. 9. 2015, torej po izteku roka.
ZUS-1 člen 5, 5/2. ZSMKR člen 69, 69/1, 69/1-6. ZUP člen 7, 67, 99, 99/3, 129, 129/1, 129/1-4, 235, 235/1, 242-245.
ukrep fitosanitarnega inšpektorja - prepoved trženja semenskega materiala - podaljšanje roka - procesni rok - materialni rok - z odločbo določen rok za izpolnitev obveznosti - obravnava vloge stranke kot pravnega sredstva
Paricijski rok, določen v inšpekcijski odločbi, ni procesni rok v smislu 99. člena ZUP. Prvostopenjski organ je o vlogi tožnice, v kateri je ta predlagala podaljšanje roka, napačno odločal na podlagi tretjega odstavka 99. člena ZUP, kot da gre za procesni rok.
O vlogi tožnice bi moral organ odločati, kot da se nanaša na materialni rok (za izpolnitev ukrepa inšpektorja). Vendar bi bilo za tako vlogo (zahtevo) za spremembo inšpekcijske odločbe (ob odsotnosti specialne ureditve o tem v materialnem zakonu, in za ZSMKR je organ v postopku to okoliščino ugotovil) ob njenem preizkusu po določbah prvega odstavka 129. člena ZUP mogoče ugotoviti le, da je podan razlog za zavrženje po 4. točki, zaradi že vodenega upravnega postopka. Glede na to bi organ moral, najprej ob postopanju z vlogo po določbah 67. člena ZUP, preizkusiti, ali so izpolnjene procesne predpostavke za obravnavo vloge kot pravnega sredstva.
ZUP člen 9, 144, 146, 219, 219/1, 237, 237/2, 237/2-7. ZDen člen 65. ZV-1 člen 2, 2/1, 19, 19/1, 19/1-3, 11, 11/1, 15, 15/1, 21, 21/8, 182, 182/1, 185.
denacionalizacija - vračanje nepremičnin - pogoji za vračilo nepremičnine - vodno zemljišče - posebni ugotovitveni postopek - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ob tem, ko je odločeno o denacionalizaciji delov podržavljenih parcel, za katere bi iz odločbe zgolj posredno izhajalo, kolikšna je njihova površina, ter ne da bi bilo obrazloženo, zakaj se odloča prav glede takih površin, in ob tem, ko je tožnica uveljavljala denacionalizacijo navedenih parcel v bistveno večji (skupni) površini, se sodišče z njo strinja, da zakonitosti odločbe ni mogoče preizkusiti.
Iz obrazložitve delne odločbe mora izhajati, o delu katerega zahtevka se odloča in navedeni morajo biti razlogi za tako odločanje. Poleg tega mora obrazložitev odločbe zadostiti še (ostalim) zahtevam določbe prvega odstavka 214. člena ZUP.
Za denacionalizacijski postopek, v katerem ne more biti odločeno po skrajšanem postopku (saj ne gre za nobenega od primerov iz 144. členov ZUP), velja načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP) in obligatornost izvedbe ustne obravnave (154. člen ZUP).
Za vrnitev v last in posest vodnih zemljišč v lasti države, ker ta po osmem odstavku 21. člena ZV-1 niso v pravnem prometu, je podana ovira po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - delež v gospodarski družbi
V premoženje osebe štejejo tudi gospodarski deleži gospodarskih družb ali zadrug, in sicer v vrednosti, ki je primerljiva tržni vrednosti istovrstnega premoženja.
Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Preddvor. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Preddvor. ZPNačrt člen 79, 80. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-2, 149/2. ZUS-1 člen 52. URS člen 67.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - obveznost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje - lokalna gospodarska javna služba - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - čistilna naprava - tožbena novota
Prvostopenjski organ je tožnici kot zavezanki za plačilo komunalnega prispevka naložil, da mora – poleg plačila komunalnega prispevka – izvesti tudi samo priključitev stavbe na javno kanalizacijsko omrežje v določenem roku. Prvostopenjski organ pa po presoji sodišča za naložitev te obveznosti tožnici z izpodbijano odločbo, izdano v postopku odmere komunalnega prispevka, ni imel podlage niti v ZPNačrt niti v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč, na določbe katerih se sklicuje v uvodu in obrazložitvi izpodbijane odločbe, prav tako pa tudi ne v drugih predpisih.
Po Ustavi (67. člen) zakon določa način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da je zagotovljena (tudi) njena ekološka funkcija. ZGJS pa v drugem odstavku 5. člena določa, da je uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z obveznimi gospodarskimi javnimi službami, obvezna, razen če zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis za posamezne primere ne določa drugače (vendar pa, kot že navedeno, za predmetno zadevo to ne velja). Taka ureditev – ob upoštevanju dejstva, da gre v predmetni zadevi za obvezno občinsko gospodarsko javno službo s področja varstva okolja, ni v neskladju z Ustavo.
Obveznost zagotavljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za toženko predstavlja (tudi) recipročno obveznost njene uporabe za tožnico in posledično, da plača z izpodbijano odločbo odmerjeni komunalni prispevek, skladno s zakonitimi predpisi toženke.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravnomočnost - res iudicata
Toženka je v odgovoru na tožbo sodišču sporočila, da je bilo o tožnikovi tožbi zoper izpodbijani akt že pravnomočno odločeno s sodbo tukajšnjega sodišča I U 1278/2016 z dne 18. 10. 2016. Sodišče je zato vpogledalo v navedeno sodbo in ugotovilo, da je bila tožnikova tožba zoper izpodbijani akt že pravnomočno zavrnjena.
vodno dovoljenje - pogoji za podelitev vodne pravice - prispevna površina vodotoka
Iz izpodbijane odločbe zgolj izhaja, da je podlaga za zavrnitev zahteve prva točka prvega odstavka 127. člena ZV-1, ki določa, da se vodno dovoljenje ne podeli, če nameravana gradnja ni skladna z merili in pogoji za podelitev vodne pravice ter načrti upravljanja z vodami, pri čemer ni pojasnjeno, s katerim merilom ali pogojem za podelitev vodne pravice iz 109. člena ZV-1 nameravana raba ni skladna.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v Republiko Slovenijo
Tožnica ni izkazala prav nobenega ravnanja (oziroma poskusa), ki bi bilo usmerjeno v vrnitev v Slovenijo v drugem petletnem obdobju od meseca februarja 1997 naprej.
Sodna praksa Upravnega sodišča izkazuje, da so za izkazovanje namena in interesa po vrnitvi dovolj že bistveno manj formalizirani poskusi in ravnanja, kot je vlaganje prošenj za razna upravna dovoljenja. Teh ravnanj pa tožeča stranka ob tem, da je bila z vidika procesnih garancij o tem, kaj mora izkazati, korektno obveščena, ni izkazala.
davčna izvršba - prisilna izterjava davčnega dolga - obročno plačilo dolga - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik ugotovitvi, da je bila o njegovem zahtevku že izdana zavrnilna odločba, v tožbi ne ugovarja, tako kot tudi ne ugovarja nadaljnji ugotovitvi davčnih organov, po kateri se pravno in dejansko stanje, na katero se opira zahtevek od omenjene odločitve naprej ni spremenilo. V tožbi navaja in zatrjuje samo, da pogoje za odlog (pravilno: obročno) plačilo naloženih davčnih obveznosti izpolnjuje, kar pa glede na to, da je bilo o istih vsebinah, t.j. o izpolnjevanju predpisanih pogojev za obročno plačevanje davčnih obveznosti že odločeno, na drugačno odločitev ne more imeti vpliva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožeči stranki je bila z odločbo sodišča odvzeta poslovna sposobnost in sodišče je takrat svojo odločitev utemeljilo z izvedeniškim mnenjem. Tako je po presoji sodišča pravilen tudi zaključek tožene stranke, da iz citiranega mnenja izhaja, da razlogi, zaradi katerih je bila tožeči stranki poslovna sposobnost odvzeta, niso prenehali. Navedeno tako pomeni, da zadeva v zvezi s katero želi tožeča stranka dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je nerazumno sprožati.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini do polne vrednosti storitev - veteranski dodatek
Iz dejanskih ugotovitev obravnavanega primera, ki med strankama niso sporne, izhaja, da tožnik izpolnjuje starostni pogoj, ne izpolnjuje pa pogojev za pridobitev veteranskega dodatka zaradi preseganja premoženjskega cenzusa.
stalno prebivališče - ugotavljanje stalnega prebivališča - dejansko življenje
Za odločitev je bistveno, da tožnik na naslovu, kjer ima prijavljeno stalno prebivališče, dejansko ne živi, zato načela združevanja družine tu ni mogoče uporabiti.
ZTuj-2 člen 76. ZUS-1 člen 30, 30/1. ZDPra člen 14.
omejitev gibanja - ugotovitev nezakonitosti - odškodninski zahtevek zoper državo
Če se ukrep omejitve gibanja izvaja v Centru za tujce, bodisi po ZMZ, bodisi po ZTuj-2, gre za ukrep omejitve gibanja, ki ga je treba na podlagi dejanskih okoliščin izvajanja tega ukrepa šteti kot ukrep odvzema osebne svobode. Nikakor pa ni mogoče določila 76. člena ZTuj-2 razlagati in uporabiti tako, kot da to določilo lahko pomeni zgolj določitev kraja bivanja brez omejitve gibanja oziroma odvzema osebne svobode, saj nenazadnje tudi samo določilo 76. člena ZTuj-2, ki sicer neustrezno oziroma zavajujoče uporablja izraz „nastanitev v centru“, v naslovu tega določila, vsebuje tudi izrazoslovje, da gre za „omejitev gibanja“, ta izraz pa uporablja tudi v prvem odstavku tega določila skupaj s pojmom „nastanitev“.
Tožnik se je v pripravljalni vlogi, s katero je spremenil tožbeni zahtevek, izrecno omejil na zatrjevano nezakonitost, ki naj bi bila v tem, da na podlagi 76. člena ZTuj-2 omejitev gibanja oziroma odvzem osebne svobode sploh ni možna, ampak je možna zgolj določitev kraja bivanja, kar je očitno zmotno stališče. Določba 76. člena ZTuj-2 predstavlja pravno podlago za omejitev gibanja oziroma osebne svobode.
Uveljavljanje odškodnine zoper državo zaradi nezakonitega odvzema prostosti zahtevek pa je treba obravnavati po 14. členu Zakona o državnem pravobranilstvu. Po tem določilu pa velja, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da se sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je tožnik dne 25. 6. 1991 sicer prebival v Republiki Sloveniji, vendar pa od tega dne dalje v njej dejansko ni neprekinjeno živel. Tožnikova družina je zapustila državo v času osamosvojitvene vojne za Slovenijo oziroma po izjavi tožnika je bilo to 28. 6. 1991, da so iz Slovenije odšli zaradi začetka vojne za osamosvojitev Slovenije, razlog, da se niso več mogli vrniti, pa je bil, da niso imeli garantnega pisma iz Slovenije, ker niso imeli najožjega sorodnika, ki bi jim ga lahko uredil.
ZKnj-1 člen 39, 39/6. ZUP člen 214. Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti člen 12, 18.
knjižničarstvo - strokovni nazivi v knjižnični dejavnosti - imenovanje v nazive - pogoji za imenovanje v nazive - objave strokovnih del - obrazložitev odločbe
Čeprav tožena stranka v odgovoru na tožbo zanika, da bi pri odločanju uporabila Navodila 2015, ki v času izdaje izpodbijane odločbe še niso bila niti sprejeta, pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka odločala v smislu navodil, ki so bila očitno šele v pripravi. Glede tega je treba pojasniti, da materialnopravno podlago odločitve predstavlja Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (navodila so lahko le pripomoček za njegovo izvajanje), ta pa v verziji objavljeni v Uradnem listu RS št. 9/2009, 108/2011 ne govori o „avtorskih“ objavah.
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za pridobitev naziva bibliotekarska specialistka, obrazložena pa je z ugotovitvijo, da tožnica ne dosega zahtevane tretjine vseh zahtevanih točk z avtorskimi objavami. V nadaljevanju obrazložitve se navaja število točk po posameznem poglavju meril, vendar pa je to popolnoma neobrazloženo glede tega, katera dela in aktivnosti so bila pri tem ocenjena. Izpodbijani akt bi moral vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba
Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je vložitev ustavne pritožbe nerazumna, zaradi česar je prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči pravilno kot neutemeljeno zavrnil.
vojni veteran - veteranski dodatek - pravica do veteranskega dodatka - cenzus
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil višino tožnikovih prejemkov iz decembra 2014 in pravilno ugotovil, da višina njegovih prejemkov (499,23 EUR) presega za leto 2015 določeno osnovo za dodelitev veteranskega dodatka, ki znaša 497,15 EUR.
ZVis člen 56. ZUP člen 9, 237, 237/1, 237/1-3, 237/2, 237/2-3.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja stranke
Ker se prvostopenjski organ v svoji odločbi ni opredelil do vsebine študentskega mnenja, niti do študentskih anket oziroma rezultatov teh anket, to pomeni, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar nadalje pomeni, da se je ne da preizkusiti. To pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki 1. odstavka 237. člena ZUP.
Tožnici ni bila dana učinkovita možnost izjasniti se glede rezultatov študentskih anket, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka.
dostop do informacij javnega značaja - obstoj dokumenta - obrazložitev odločbe
Tožeča stranka je šele v tožbi dobila možnosti ugovarjati pravilnosti v odločbi ugotovljenega dejanskega stanja, kar je tudi storila. Navedene tožbene ugovore zato sodišče ne šteje za nedovoljeno tožbeno novoto iz tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni nikjer razvidno, koliko časa bi tožeča stranka konkretno porabila za to, da bi zahtevane podatke pridobila za vse šole, saj je navedeno zgolj to, da iz zapisnika o ogledu in camera iz leta 2012 izhaja, da je organ zelo hitro pridobil (priklical) podatek o povprečni uspešnosti določene šole pri nacionalnem preverjanju znanja pri določenem predmetu. Takšen splošen opis pa ne omogoča sodišču, da bi preveril kolikšen vložek časa in truda se dejansko terja od tožeče stranke, da zahtevane podatke posreduje prosilcu. Iz navedenega razloga je izpodbijana odločba v bistvenem delu pomanjkljiva, saj so pomanjkljivo navedeni razlogi, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, da zahtevana informacija že obstaja.