nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - poslovna površina - gostinska dejavnost
Kaj spada pod pojem poslovna površina, od katere se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določa četrti odstavek 60. člena ZSZ/84, in sicer je to čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani z njim. Ta definicija po vsebini ustreza pojmu neto tlorisne površine iz standarda SIST ISO 9836, na uporabo katerega napotuje 207. člen ZGO-1, in po katerem je neto tlorisna površina površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor. Ta površina se deli v uporabno površino, tehnično površino in komunikacijsko površino.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni obrazložila, zakaj pri svoji odločitvi ni upoštevala prosilkine izjave, da je brezposelna, da jo preživlja hči in da priložnostno opravlja občasna dela in v tej zvezi, zakaj kot odločilno v tej zadevi šteje prosilkino izjavo dano na zapisnik. Takšna obrazložitev ne ustreza standardom obrazložitve upravne odločbe, saj samo sklicevanje na prosilkino izjavo, dano v kazenskem postopku, stranki ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva, prav tako pa sodišče ne more preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločbe. Navedena kršitev po določbi drugega odstavka 237. člena ZUP pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec člen 14, 15, 16, 27.
inšpekcijski postopek - priključitev objekta na javno kanalizacijo - soglasje za priključitev
Tožnik je solastnik objekta in hkrati uporabnik (da je edini uporabnik objekta med strankama ni sporno), kar pomeni, da je priključitev na kanalizacijo dolžan opraviti. Sodišče tako zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na solastništvo objekta, ter iz tega izhajajoča upravičenja solastnika ter upravljanje s stvarjo (enotno sosporništvo), v tem primeru s stanovanjskim objektom (66. in 67. člen Stvarnopravnega zakonika). Podlago za izrek takšnega ukrepa je inšpekcijski organ imel v določbi 14. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in ni utemeljen tožbeni ugovor, da tožnik ne more biti sam stranka morebitnega izvršilnega postopka.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge
Tožnik ni ravnal v skladu s upravno-sodno prakso in je vlogo za odobritev pravnega posla vložil po izteku roka iz 22. člena v povezavi s četrtim odstavkom 20. člena ZKZ. To pa pomeni, da svoje pravice ni uveljavljal v prekluzivnem roku, kar ima za posledico sprejem izpodbijane odločitve.
Glede na to, da tožnica želi vložiti odškodninski zahtevek proti Republiki Sloveniji zaradi kršitve človekovih pravic, je bila dodelitev brezplačne pravne pomoči za prvo svetovanje dejansko in pravno utemeljena. Izvajalec (odvetnik) brezplačne pravne pomoči bo po opravljenem svetovanju lahko izrazil mnenje, da tožnica v zvezi s svojimi trditvami izkazuje možnosti za uspeh v sodnem postopku, kar pomeni, da bo prosilka lahko vložila še nadaljnjo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za morebitna nadaljnja pravna dejanja (zastopanja) v zvezi z odškodninskim zahtevkom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - namen brezplačne pravne pomoči - izvensodna rešitev spora
Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izvensodno rešitev spornega razmerja, saj ZDPra v prvem odstavku 14. člena izrecno določa, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Ker tožnik izrecno navaja, da navedenega postopka ne namerava začeti, je ugotovitev toženke, da tožnik ni izpolnil pogoja iz citiranega četrtega odstavka 1. člena ZBPP glede prizadevanja, da se spor reši reši izvensodno, pravilna in zakonita.
Javni poziv za dodelitev pravice do nepovratne finančne pomoči/vzpodbude za predelavo vozil v električno vozilo točka 4a.
javni razpis - finančna pomoč za električna vozila - naložba v vozila - začetek naložbe
Javni poziv v zvezi s sporno naložbo v prvem odstavku 4.a točke določa pogoje, pod katerimi se šteje nova naložba v vozilo, in med drugim tudi, da ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor o začetku naložbe. Navedena določba Javnega poziva je jasna in iz nje izhaja, da je treba začeti z izvedbo naložbe po oddaji vloge, medtem ko se nepovratna finančna pomoč oziroma vzpodbuda nakaže vlagatelju šele, ko iz vseh listin o zaključku naložbe izhaja, da je naložba izvedena in že plačana.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrženje prošnje
Zavrnitev prošnje sicer ne pomeni, da bi postala odločba materialno pravnomočna, ker med tožnikom in toženko z njo ni bilo vzpostavljeno nobeno pravno razmerje, kljub temu pa je zakon s citirano določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP omejil možnost uvedbe novega postopka tudi v takem primeru.
zaščitena kmetija - promet s kmetijskimi zemljišči - delitev zaščitene kmetije - pogoji za delitev zaščitene kmetije
Tožnikova kmetija bo tudi po razpolaganju z določenimi kmetijskimi zemljišči izpolnjevala pogoje za določitev zaščitene kmetije iz 2. člena ZDKG, kar je eden od pogojev delitve.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Sodišče se v celoti strinja z oceno tožene stranke, da o prošnji, ne da bi bila dopolnjena v skladu s pozivom organa, ni bilo mogoče odločati. Prošnja namreč ni vsebovala podatkov zahtevanih z obrazcem BPP, podatkov o škodi, ki naj bi jo tožnici povzročila Republika Slovenija oziroma kateri organi so to škodo povzročili, ter dokazili, s katerimi bi tožnica utemeljevala zatrjevano škodo. Po presoji sodišča je tožena stranka te podatke utemeljeno štela med podatke, katerih odsotnost ji je onemogočala presojo utemeljenosti prošnje za dodelitev BPP v skladu z določbo 24. člena ZBPP.
ZMZ člen 13, 13/2, 13b, 78, 78/1, 78/1-6. ZOdv člen 1, 2, 11, 11/2, 17, 17/5. ZBPP člen 29, 29/1. URS člen 14, 14/2. Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalca za begunce ter nagrajevanje in povračilo stroškov svetovalcu za begunce člen 1.
stroški postopka - odmera stroškov zastopanja v postopku priznanja mednarodne zaščite - svetovalec za begunce - odvetniška tarifa - spor polne jurisdikcije
Cilj zakonodajalca (tako evropskega kot slovenskega) z uzakonitvijo instituta pravnega zastopnika v postopkih mednarodne zaščite pred sodišči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Enak cilj zasleduje tudi z ZBPP, po katerem pa pravno pomoč nudijo odvetniki.
Skupne značilnosti odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, in svetovalca za begunce, ki ni odvetnik, so, da sta oba zavezana opravljati svoje delo strokovno, pošteno in vestno, oba nudita pravno pomoč pred sodišči, pri čemer je delo svetovalca za begunce omejeno na Upravno in Vrhovno sodišče v zvezi s postopki po ZMZ, oba zasledujeta pravne interese in koristi svoje stranke oziroma prosilca za mednarodno pomoč, oba izvajata storitve brezplačne pravne pomoči, ki predstavlja opravljanje naloge, ki iz Ustave izhaja kot dolžnost države, oba sta upravičena do plačila za svoje delo in povračila stroškov, sredstva za izplačilo pa zagotavlja država iz proračuna.
Niti zakonodajalec niti sodišče v okviru odločanja o tem upravnem sporu ni našlo objektivne in upravičene podlage za drugačno obravnavanje odvetnika, ki deluje v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči in svetovalca za begunce, ki ni hkrati odvetnik.
Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerze v Ljubljani člen 14.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv izredni profesor - pogoji za izvolitev
Tožnik je vložil vlogo za izvolitev v naziv izredni profesor, zato tožena stranka ni mogla njegove vloge po uradni dolžnosti obravnavati kot vlogo za izvolitev v naziv docent, kar je tožnikov dosedanji naziv.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za podaljšanje dovoljenja - podlovna sposobnost tujca
Neutemeljen je tožbeni ugovor o pomanjkanju tožnikove poslovne sposobnosti zaradi njegove nepismenosti. Navedena okoliščina sama po sebi še ne pomeni, da takšna oseba ni procesno sposobna.
V izreku izpodbijane odločbe je dovolj jasno napisano, da se prepoveduje oglaševanje tobačnih izdelkov ter da je treba odstraniti tisti oglasni material, na katerem se ti izdelki oglašujejo.
Upravni organ je izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve obveznosti oprl na sklep o dovolitvi obnove pravnomočno končanega postopka denacionalizacije nepremičnine v smislu 2. odstavka 10. člena ZDen in na ugotovitev, da obstaja velika verjetnost, da bo v obnovljenem postopku prišlo do drugačne odločitve. Ob dejstvu, da lastniki svojo lastninsko pravico na sporni nepremičnini že izvršujejo s pravico posesti, uporabe in razpolaganja, je bilo mogoče utemeljeno pričakovati, da bi tožeča stranka z razpolaganjem s premoženjem onemogočila ali znatno otežkočila izpolnitev obveznosti.
imenovanje ravnatelja - upravni spor - subsidiarni upravni spor - poseg v človekove pravice - zavrženje tožbe
Tožnik ni izkazal, da bi bilo s sklepom Sveta zavoda osnovne šole, s katerim je bil imenovan ravnatelj šole, poseženo v njegovo konkretno človekovo pravico oziroma temeljno svoboščino iz 4. člena ZUS-1, za katero bi bilo mogoče uveljavljati sodno varstvo v upravnem sporu. Zato je sodišče tožbo zoper sklep zavrglo.
ZUSDDD člen 1, 1a, 1č. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tako iz ZUSDDD tudi iz sodbe ESČP v zadevi Kurić ne izhaja, da mora država Slovenija vsakomur zgolj zato, ker je bil izbrisan, in ne glede na morebitne posebne okoliščine v zvezi z izkazanim namenom bivanja v Sloveniji, izdati odločbo o dovoljenju za stalno prebivanje za nazaj. Veliki senat ESČP je za dva od osmih pritožnikov razsodil, da z vidika procesne predpostavke za sprejem njune pritožbe v presojo ESČP nista izčrpala pravnih sredstev v Sloveniji, ker v postopku pred ESČP nista izkazala, da bi po izbrisu na kakršen koli način izrazila želji po bivanju v Sloveniji, to je, da bi sprožila kakršna koli pravna dejanja v smeri ureditve statusa.
Splet okoliščin, ki ga sestavljajo odpoved delovnega razmerja na tožničino željo brez povezave z izbrisom, dejstvo, da je bil njen mož kot uslužbenec JLA premeščen iz Slovenije in dejstvo, da je v postopku govorila precej na splošno tudi o nestrpnosti, kažejo na to, da izbris ni bil razlog njenega bivanja izven Slovenije in tudi ni izkazala nobenih ravnanj usmerjenih v vrnitev v Slovenijo. Ker tožnica ni izkazala prav nobenega ravnanja (oziroma poskusa), ki bi bilo usmerjeno v vrnitev v Slovenijo ob tem, da je bila z vidika procesnih garancij o tem, kaj mora izkazati, korektno obveščena, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
ZMat člen 45, 50. Pravilnik o splošni maturi člen 82.
matura - ugovor zoper oceno - izvedenec - postopek odločanja o ugovoru na oceno
Določilo 45. člena ZMat, daje dovolj določno zakonsko pooblastilo ministru, da s podzakonskim aktov uredi postopek ugovora na oceno. Pristojni minister pa je v Pravilniku v določilu 3. odstavka 82. člena določil, da „izvedenec pregleda vse izpitne pole kandidata in poda izvedensko mnenje.“ To pomeni, če kandidat ugovarja oceni za eno izpitno polo, izpit pa ime več izpitnih pol, pritožbeni organ na podlagi izvedenskega mnenja pri odločanju o ugovoru upošteva novo oceno pri vseh izpitnih polah.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - podatki Finančne uprave - načelo zaslišanja stranke
Ker je tožena stranka z vpogledom v podatke FURS ugotovila drugačno stanje glede izplačanih plač, kot ga je tožnica navedla v svoji prošnji, bi morala tožnico pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnostih med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila na podlagi podatkov FURS.