brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - namen brezplačne pravne pomoči - izvensodna rešitev spora
Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izvensodno rešitev spornega razmerja, saj ZDPra v prvem odstavku 14. člena izrecno določa, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Ker tožnik izrecno navaja, da navedenega postopka ne namerava začeti, je ugotovitev toženke, da tožnik ni izpolnil pogoja iz citiranega četrtega odstavka 1. člena ZBPP glede prizadevanja, da se spor reši reši izvensodno, pravilna in zakonita.
rudarska pravica - podaljšanje rudarske pravice - pogoji za podaljšanje rudarske pravice - pravica izvajati rudarska dela - stranski udeleženec
Tožena stranka je navedla samo to, da iz prejetih listin in javnih evidenc, ne da bi pojasnila katerih, nedvoumno izhaja, da tožeča stranka nima pravice izvajati rudarska dela na parcelni številki 167/1, kar pa za preizkus zakonitosti izpodbijanega akta ne zadostuje. Tožena stranka navaja sicer pogodbo, ki je bila sklenjena med tožečo stranko in stranko z interesom dne 8. 7. 2009, ki sicer res ne vsebuje parcelne številke 167/1, vendar pa, kot je že prej navedeno, so te parcelne številke, ki so navedene v pogodbi (168, 167/5, 716/3, 167/2 in 167/7), nastale iz parcelacije, ki jo omenja stranka z interesom.
Glede na to, da med strankami obstaja spor glede pravice uporabe parcelne številke 167/1, ki se je tekom izkoriščanja rudarske pravice večkrat delila in so nastale nove parcelne številke, bi morala tožena stranka v ugotovitvenem postopku v zvezi z odločanjem o vlogi tožeče stranke za podaljšanje rudarske pravice to pojasniti oziroma med strankama, glede na izdani sklep o dovolitvi vstopa stranke z interesom v ta postopek, ta med njima izražen nasprotni interes določno opredeliti.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - ukrep prepovedi vstopa v državo
Med strankama dejstvo, da je bila tožnici pravnomočno izrečena prepoved vstopa v Republiko Slovenijo, ni sporno. Zato je po presoji sodišča tožena stranka ravnala pravilno, ko je v obnovljenem postopku dovoljenje za začasno prebivanje razveljavila.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vloga za odobritev pravnega posla - rok za vložitev vloge
Tožnik ni ravnal v skladu s upravno-sodno prakso in je vlogo za odobritev pravnega posla vložil po izteku roka iz 22. člena v povezavi s četrtim odstavkom 20. člena ZKZ. To pa pomeni, da svoje pravice ni uveljavljal v prekluzivnem roku, kar ima za posledico sprejem izpodbijane odločitve.
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, v letih 2011-2013 člen 122.
ukrepi kmetijske politike - nepovratna sredstva - vračilo sredstev - višja sila
Uredba spremembah in dopolnitvah Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v 122. členu našteva primere višje sile, ki prizadenejo končnega prejemnika sredstev. V primeru odpovedi zakupnega razmerja kot obligacijskega instituta se ta določba ne more uporabiti, četudi gre za nenadno in nenapovedano odpoved zakupnega razmerja.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - poslovna površina - gostinska dejavnost
Kaj spada pod pojem poslovna površina, od katere se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določa četrti odstavek 60. člena ZSZ/84, in sicer je to čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani z njim. Ta definicija po vsebini ustreza pojmu neto tlorisne površine iz standarda SIST ISO 9836, na uporabo katerega napotuje 207. člen ZGO-1, in po katerem je neto tlorisna površina površina med navpičnimi elementi, ki omejujejo prostor. Ta površina se deli v uporabno površino, tehnično površino in komunikacijsko površino.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni obrazložila, zakaj pri svoji odločitvi ni upoštevala prosilkine izjave, da je brezposelna, da jo preživlja hči in da priložnostno opravlja občasna dela in v tej zvezi, zakaj kot odločilno v tej zadevi šteje prosilkino izjavo dano na zapisnik. Takšna obrazložitev ne ustreza standardom obrazložitve upravne odločbe, saj samo sklicevanje na prosilkino izjavo, dano v kazenskem postopku, stranki ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva, prav tako pa sodišče ne more preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločbe. Navedena kršitev po določbi drugega odstavka 237. člena ZUP pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za brezplačno pravno pomoč - zavrženje prošnje
Zavrnitev prošnje sicer ne pomeni, da bi postala odločba materialno pravnomočna, ker med tožnikom in toženko z njo ni bilo vzpostavljeno nobeno pravno razmerje, kljub temu pa je zakon s citirano določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP omejil možnost uvedbe novega postopka tudi v takem primeru.
ZKme-1 člen 56, 56/4. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 83, 83/1, 83/1-1.
pristop LEADER - zahteva za izplačilo sredstev - neizpolnitev obveznosti - zagotovitev sredstev za sofinanciranje projekta
Tožeča stranka bi morala izkazati, da je bila do datuma zaključka projekta sposobna v celoti zagotoviti sredstva za financiranje projekta v višini vrednosti del po pogodbi, sklenjeni z izbranim izvajalcem. Ker so bila ta sredstva zagotovljena šele naknadno s kasnejšimi proračunskimi akti, je bila s tem kršena določba 1. točke prvega odstavka 83. člena Uredbe PRP. Ker je bil zahtevek tožeče stranke za izplačilo sredstev v nasprotju z navedeno zakonsko določbo, je bil pravilno v skladu s četrtim odstavkom 56. člena ZKme-1, zavrnjen njen zahtevek za izplačilo sredstev.
Javni poziv za dodelitev pravice do nepovratne finančne pomoči/vzpodbude za predelavo vozil v električno vozilo točka 4a.
javni razpis - finančna pomoč za električna vozila - naložba v vozila - začetek naložbe
Javni poziv v zvezi s sporno naložbo v prvem odstavku 4.a točke določa pogoje, pod katerimi se šteje nova naložba v vozilo, in med drugim tudi, da ne sme biti sklenjen noben zavezujoč dogovor o začetku naložbe. Navedena določba Javnega poziva je jasna in iz nje izhaja, da je treba začeti z izvedbo naložbe po oddaji vloge, medtem ko se nepovratna finančna pomoč oziroma vzpodbuda nakaže vlagatelju šele, ko iz vseh listin o zaključku naložbe izhaja, da je naložba izvedena in že plačana.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - FIP - tuje državljanstvo - dokazno breme
V primeru, kakršen je obravnavani, je glede na okoliščine zadeve breme dokazovanja tujega državljanstva razlaščenca, od obstoja katerega je odvisna pravilna uporaba prava, na ramenih vlagatelja zahteve za denacionalizacijo. Upravni organ namreč ni dolžan po uradni dolžnosti ugotavljati dejstev, na podlagi katerih se uporabi pravila pogodb ali sporazumov iz drugega odstavka 10. člena ZDen, med katera sodi tudi obstoj tujega državljanstva razlaščenca
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik ni dokazal, da uradne evidence neresnično potrjujejo, da nikoli ni bil izbrisan, ker do 22. 9. 2000 sploh ni imel prijavljenega stalnega prebivališča. Tega ni izkazal niti s tožbenimi navedbami niti tega ne kažejo podatki v upravnem spisu.
Organ lahko po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ in samo zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi.
upravna taksa - upravna taksa za vlogo - zavezanec za plačilo takse
Tožnik je bil taksne obveznosti v višini 4.54 EUR za prodajo vloge za prenehanje državljanstva oproščen na podlagi odločbe z dne 17. 8. 2015. Z odločbo z dne 17. 4. 2015 o zavrnitvi njegovega zahtevka za prenehanje državljanstva mu je nastala še nova taksna obveznost, in sicer taksa za izdajo odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - podatki Finančne uprave - načelo zaslišanja stranke
Ker je tožena stranka z vpogledom v podatke FURS ugotovila drugačno stanje glede izplačanih plač, kot ga je tožnica navedla v svoji prošnji, bi morala tožnico pred izdajo odločbe pozvati, da se izjasni o neskladnostih med njeno prošnjo in stanjem, kot ga je sama ugotovila na podlagi podatkov FURS.
ZKnj-1 člen 39, 39/6. ZUP člen 214. Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti člen 18, 18/4.
javni uslužbenec - strokovni nazivi v knjižnični dejavnosti - kriteriji za imenovanje v strokovni naziv - obrazložitev odločbe
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev naziva bibliotekarski specialist, obrazložena pa je z ugotovitvijo, da tožnik ne dosega zahtevane tretjine vseh zahtevanih točk z avtorskimi objavami. V nadaljevanju obrazložitve se navaja število točk po posameznem poglavju meril, vendar pa je to popolnoma neobrazloženo glede tega, katera dela in aktivnosti so bila pri tem ocenjena. Izpodbijani akt bi moral vsebovati obrazložitev v smislu 214. člena ZUP, saj ga v nasprotnem primeru ni mogoče preizkusiti.
V izreku izpodbijane odločbe je dovolj jasno napisano, da se prepoveduje oglaševanje tobačnih izdelkov ter da je treba odstraniti tisti oglasni material, na katerem se ti izdelki oglašujejo.
ZUSDDD člen 1, 1a, 1č. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - upravičena odsotnost
Tako iz ZUSDDD tudi iz sodbe ESČP v zadevi Kurić ne izhaja, da mora država Slovenija vsakomur zgolj zato, ker je bil izbrisan, in ne glede na morebitne posebne okoliščine v zvezi z izkazanim namenom bivanja v Sloveniji, izdati odločbo o dovoljenju za stalno prebivanje za nazaj. Veliki senat ESČP je za dva od osmih pritožnikov razsodil, da z vidika procesne predpostavke za sprejem njune pritožbe v presojo ESČP nista izčrpala pravnih sredstev v Sloveniji, ker v postopku pred ESČP nista izkazala, da bi po izbrisu na kakršen koli način izrazila želji po bivanju v Sloveniji, to je, da bi sprožila kakršna koli pravna dejanja v smeri ureditve statusa.
Splet okoliščin, ki ga sestavljajo odpoved delovnega razmerja na tožničino željo brez povezave z izbrisom, dejstvo, da je bil njen mož kot uslužbenec JLA premeščen iz Slovenije in dejstvo, da je v postopku govorila precej na splošno tudi o nestrpnosti, kažejo na to, da izbris ni bil razlog njenega bivanja izven Slovenije in tudi ni izkazala nobenih ravnanj usmerjenih v vrnitev v Slovenijo. Ker tožnica ni izkazala prav nobenega ravnanja (oziroma poskusa), ki bi bilo usmerjeno v vrnitev v Slovenijo ob tem, da je bila z vidika procesnih garancij o tem, kaj mora izkazati, korektno obveščena, je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Upravni organ je izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve obveznosti oprl na sklep o dovolitvi obnove pravnomočno končanega postopka denacionalizacije nepremičnine v smislu 2. odstavka 10. člena ZDen in na ugotovitev, da obstaja velika verjetnost, da bo v obnovljenem postopku prišlo do drugačne odločitve. Ob dejstvu, da lastniki svojo lastninsko pravico na sporni nepremičnini že izvršujejo s pravico posesti, uporabe in razpolaganja, je bilo mogoče utemeljeno pričakovati, da bi tožeča stranka z razpolaganjem s premoženjem onemogočila ali znatno otežkočila izpolnitev obveznosti.