ZLD člen 2, 2/1, 13, 13/1, 13/2, 15, 15/1, 15/2. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 49, 101. ZLS člen 21. ZPOmK-1 člen 62, 64, 65, 66. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 16.
lekarniška dejavnost - verifikacija lekarne - podružnica lekarne - konkurenca - omejevanje konkurence - koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti - ustanavljanje lekarne - svoboda ustanavljanja
Tožnica kot koncesionarka za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju določene občine ni stvarnopravno legitimirana za odprtje nove lekarne na območju, za katero nima pridobljene koncesije, to je na območju druge občine.
Zakonodajalec je, da bi pri izvajanju lekarniške dejavnosti zagotovil javno korist, za pridobitev koncesije določil stroge pogoje, ki so osebni in vezani na fizično osebo. Tožnica se ne more sklicevati na to, da je sama zasebni subjekt in torej ne javni zavod, in zaradi česar naj bi po njenem mnenju zanjo veljale smiselno določbe ZGD-1 glede ustanavljanja in posledično tudi Direktiva 2009/102/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. 9. 2009 na področju prava družb o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom, saj sporno vprašanje v tem primeru ni dopustnost ustanovitve družbe z enim družbenikom po ZGD-1.
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da sistem predhodnega upravnega dovoljenja ne more upravičiti diskrecijskega ravnanja nacionalnih organov, ki bi lahko določbam prava EU, zlasti tistim, ki se nanašajo na temeljno svoboščino, kot je svoboda ustanavljanja, odvzelo polni učinek.
Države članice morajo določeno polje proste presoje pri določitvi meril, s katerimi je pogojeno ustanavljanje lekarn v določeni državi članici, merilo, na katero se sklicuje tožnica, pa je kot tako določeno v avstrijski zakonodaji, torej v nacionalni zakonodaji ene izmed držav članic, in za katero je bilo ugotovljeno, da je nediskriminatorno, če lahko organ pri domnevi obstoja potrebe upošteva tudi lokalne okoliščine (npr. težjo dostopnost do zdravil zaradi omejene mobilnosti ali bivanja v kmetijskih in osamljenih regijah).
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF v neskladju z Ustavo, ker se pri določanju davčne osnove za odmero davka na nepremično premoženje večje vrednosti sklicuje na ZMVN, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni zadostil zahtevam načela zakonitosti pri predpisovanju davkov iz 147. člena Ustave, v postopku ugotavljanja posplošene tržne vrednosti nepremičnine pa nista bili zagotovljeni pravica do izjave iz 22. člena Ustave in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve. Določbe 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v obravnavani zadevi pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke, da so dolgovi po omenjenih posojilnih pogodbah zapadli, pravilna. Drugi člen obeh pogodb se glasi: „Posojilojemalec se obvezuje, da bo sprejeti znesek z obrestmi vred vrnil v celoti, in sicer v enem ali več obrokih, ki bodo dogovorjeni naknadno, in sicer v roku enega leta od nakazila denarja na posojilojemalčev TRR“. Iz omenjene določbe nesporno izhaja, da je bil rok za vračilo posojila eno leto od nakazila denarja na posojilojemalčev TRR. Iz konto kartic dolžnikovega dolžnika je razvidno, da je bil dogovorjeni znesek posojila po pogodbi z dne 3. 1. 2010, nakazan na TRR posojilojemalca v več obrokih v dogovorjenem roku, tudi posojilo po pogodbi z dne 3. 1. 2011 je bilo nakazano v več obrokih v dogovorjenem roku. Upoštevaje navedeno, je pravilen zaključek, kot ga podata davčna organa: v času izdaje izpodbijanega sklepa (18. 4. 2014) se je rok za vračilo posojila, upoštevaje drugi člen obeh pogodb, že iztekel in so dolgovi po obeh posojilnih pogodbah zapadli.
podjetnik posameznik - prenehanje opravljanja dejavnosti - priglasitev davčne obravnave - materialni prekluzivni rok - prepozna vloga - zavrženje vloge
Določba četrtega odstavka 303. člena ZDavP-2 glede rokov za priglasitev je materialna določba in ne le postopkovna ter pomeni enega od pogojev, ki mora biti izpolnjen, da se lahko uveljavi davčna obravnava, kar pomeni, da gre za materialni prekluzivni rok, katerega zamuda pomeni izgubo pravice za ugodnejšo davčno obravnavo.
Sklep, ki ga je tožnica izpodbijala s pritožbo, je bil v skladu s četrtim odstavkom 87. člena ZUP vročen s fikcijo 3. 4. 2015. Pritožbo je za tožnico vložil skrbnik za posebne primere 5. 8. 2015. Tako je zamujen pritožbeni rok osmih dni, saj je bil zadnji dan roka za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep 11. 4. 2015.
Uredba(EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 13.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - razlogi za odgovornost države članice - ponovno odločanje o priznanju mednarodne zaščite - ponovni sprejem
V zadevi niso ugotovljene vse relevantne okoliščine konkretnega primera, ki se nanašajo na dejstvo, da gre za ponovno prošnjo. Odločitev države članice, da ne bo obravnavala prošnje, temelji na prevzemu odgovornosti s strani druge države članice, je bistveno, da med državama obstoji soglasje o vprašanju, katera država je odgovorna in s tem povezanimi okoliščinami konkretnega primera, ki narekujejo uporabo posamezne določbe Uredbe Dublin III oziroma na katerih temelji pristanek druge države članice. Le tako je jasno, kaj je podlaga za obojestransko sprejeto odločitev, prosilcu pa omogočena učinkovita uporaba pravnega sredstva.
brezplačna pravna pomoč - zavrženje vloge - zadeva, o kateri je že bilo odločeno
Tožnik v obravnavani zadevi le ponovi prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Čim pa je tako, je za presojo zakonitosti sklepa o zavrženju nove prošnje pravno pomembno le, ali sta pravna podlaga za odločitev in (pravno relevantno) dejansko stanje, glede na tisto, ki je obstajalo v času prvega odločanja, ostala nespremenjena. Tožnik ne uveljavlja, da bi se v času od sprejetja prve odločitve pa do vložitve nove prošnje okoliščine, ki so pomembne za odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kakorkoli spremenile.
ZTuj-2 člen 37, 47, 47/1, 55, 55/1, 55/1-5, 55/5. URS člen 2, 15, 35, 54. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 8.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - pravica do zasebnega in družinskega življenja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Kljub temu, da so pri tožniku podani razlogi zaradi, katerih pristojni organ lahko zavrne prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, pa je tožena stranka spregledala drugo fazo odločanja oziroma ugotovitvenega postopka v zvezi z dovoljenjem za začasno prebivanje. Pristojni organ mora namreč skladno s petim odstavkom 55. člena ZTuj-2 v postopku izdaje in podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu v primeru, ko obstoji razlog za zavrnitev podaljšanja dovoljenja, upoštevati naravo in trdnost družinskega razmerja, dolžino njegovega prebivanja v Republiki Sloveniji ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z matično državo. To določilo se mora razlagati in uporabiti v povezavi s prvim odstavkom 47. člena ZTuj-2, ki med drugim določa, da se tujcu, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za začasno prebivanje, razen tujcu, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje, izdano zaradi opravljanja sezonskega dela, ob pogojih in v skladu s tem zakonom prizna pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine z družinskimi člani, ki so tujci.
Zavrnitev prošnje za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje lahko pomeni kršitev določila petega odstavka 55. člena ZTuj-2, če je poseg v pravico tožnika do družinskega življenja iz prvega odstavka 54. člena (in iz 35. člena) Ustave Republike Slovenije in 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin nesorazmeren. Zato je za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe bistveno, ali je prvostopenjski organ na pravilen način ugotavljal sprva obstoj tožnikovega družinskega življenja ter nato še dopustnost (upravičenost) posega v omenjeno ustavno pravico tožnika zaradi zavrnitve prošnje za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje z vidika načela sorazmernosti.
vpis lastninske pravice na čolnu - pogoji za vpis - stečajni postopek - naknadno najdeno premoženje
Nad spornim čolnom, kot naknadno najdenim premoženjem, je treba sprožiti stečajni postopek, v katerem bo lahko tožnica uveljavljala zatrjevano zastavno pravico. Ugovor tožnice, da je bila pogodba o nastanitvi in hrambi plovila, na podlagi katerega je bila izvršena dražba spornega plovila, sklenjena že dne 19. 8. 2008, to je pred izbrisom lastnika iz sodnega registra, na odločitev o stvari ne more vplivati.
Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP je mogoče novo zahtevo zavreči tako v primeru, kadar o isti zadevi že teče postopek, kot tudi v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno. Zavrženje pa je mogoče le v primeru, kadar se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenili. Da pri njem ni prišlo do kakršnekoli spremembe, tožnik v tožbi ne zatrjuje in niti ne oporeka dejstvu, da je bilo o njegovi prošnji z odločbo tožene stranke z dne 27. 6. 2016 že odločeno ter je zato zavrženje nove vloge pravilno.
ZV-1 člen 124. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 9, 9/1, 9/1-4.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - raba vode za pridobivanje toplote - dejanska raba vode
Tožnici je bilo vodno povračilo za rabo vode za pridobivanje toplote pravilno odmerjeno na osnovi energije, razpoložljive za odvzem toplote, oziroma v višini zneska za letno količino energije, ki bi jo tožnica lahko odvzela na podlagi s koncesijsko pogodbo pridobljene vodne pravice.
Sodišče ne vidi podlage, da bi dvomilo v skladnost predpisov, na katere je oprta izpodbijana odločitev, z zakonom oziroma Ustavo. Ureditev, po kateri se vodno povračilo za rabo vode za pridobivanje toplote odmeri na osnovi energije, ki je razpoložljiva za odvzem toplote iz vode, oziroma v višini zneska za letno količino energije, ki se jo kot toploto lahko odvzame na podlagi pridobljene vodne pravice, je v razumni povezavi z namenom vodnega povračila. Kolikor tožnica vodne pravice v pridobljenem obsegu dejansko ne potrebuje (več), sodišče pripominja, da so v predpisih predvidene poti za spremembo koncesije, če so za to podani utemeljeni razlogi.
Uredba Komisije št. 65/2011/EU z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 5, 11.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški - plača strokovnega vodje projekta - službena pot
Sodišče sicer soglaša s toženo stranko, da pridobitev pravice do sofinanciranja stroškov dela pri vodenju LAS ne pomeni tudi tega, da je tožeča stranka avtomatično upravičena do sofinanciranja teh stroškov v celoti, pač pa le tistih, ki so nastali pri izvajanju tega programa. Kljub temu pa bi tožena stranka morala oceniti vsebino posameznih službenih poti kot celoto. Šele tako bi lahko presodila, kaj so opravila na službeni poti, ki se niso nanašala na sofinancirano dejavnost, predstavljala v razmerju do celotne vsebine take službene poti, predvsem pa ocenila, ali je taka opravila sploh mogoče ločiti od tistih, ki so se nanašala na sofinancirano dejavnost.
imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva - izbira kandidata - dvotretjinska večina glasov Državnotožilskega sveta
Ob upoštevanju sestave Državnotožilskega sveta iz 79. člena ZDT-1 je odločitev o imenovanju posameznega kandidata za vodjo okrožnega državnega tožilstva sprejeta, kolikor zanj glasuje pet članov. Glede na to, da v obravnavani zadevi ni sporno, da nobeden od kandidatov ni prejel potrebnega števila glasov, je odločitev tožene stranke, da ne imenuje nobenega od njiju za vodjo ODT, pravilna.
izbris GERK - pravica do uporabe zemljišč - zakupna pogodba - tožbena novota
Tožnik šele v tožbi navaja, da ima sklenjeno zakupno pogodbo, da je ta še vedno veljavna in da je zato upravičen, da ima sporne GERK-e vpisane pri svojem kmetijskem gospodarstvu. Sodišče soglaša tako s toženo stranko kot tudi z agrarno skupnostjo, da so take navedbe tožbena novota, ki je v postopku ni dopustno upoštevati in tudi ne izvajati predlaganih dokazov v tej smeri. Odločitev je zato treba sprejeti le na podlagi dejstev in dokazov, ki so bili pridobljeni v upravnem postopku.
pogoji za razlastitev - gradnja avtoceste - nujni postopek
Ugovori, ki se nanašajo na potek trase ceste, v postopku razlastitve niso več relevantni, ker se presojajo v postopku načrtovanja poteka trase ceste v povezavi s postopki sprejemanja prostorskega načrta, v katerem se opredelijo zemljišča, na katerih bo izveden predviden poseg.
Glede na to, da tožnica želi vložiti odškodninski zahtevek proti Republiki Sloveniji zaradi kršitve človekovih pravic, je bila dodelitev brezplačne pravne pomoči za prvo svetovanje dejansko in pravno utemeljena. Izvajalec (odvetnik) brezplačne pravne pomoči bo po opravljenem svetovanju lahko izrazil mnenje, da tožnica v zvezi s svojimi trditvami izkazuje možnosti za uspeh v sodnem postopku, kar pomeni, da bo prosilka lahko vložila še nadaljnjo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za morebitna nadaljnja pravna dejanja (zastopanja) v zvezi z odškodninskim zahtevkom.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec člen 14, 15, 16, 27.
inšpekcijski postopek - priključitev objekta na javno kanalizacijo - soglasje za priključitev
Tožnik je solastnik objekta in hkrati uporabnik (da je edini uporabnik objekta med strankama ni sporno), kar pomeni, da je priključitev na kanalizacijo dolžan opraviti. Sodišče tako zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na solastništvo objekta, ter iz tega izhajajoča upravičenja solastnika ter upravljanje s stvarjo (enotno sosporništvo), v tem primeru s stanovanjskim objektom (66. in 67. člen Stvarnopravnega zakonika). Podlago za izrek takšnega ukrepa je inšpekcijski organ imel v določbi 14. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in ni utemeljen tožbeni ugovor, da tožnik ne more biti sam stranka morebitnega izvršilnega postopka.
ZGO-1 člen 54, 54/3, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3, 197, 197/4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - uporabno dovoljenje po samem zakonu
Z izdajo gradbenega dovoljenja pridobi status legalnosti le gradnja (obstoječa ali bodoča) na zemljišču, v obsegu in pod pogoji, ki izhajajo iz gradbenega dovoljenja. V obravnavani zadevi to pomeni, da bodo morebitne neskladne oziroma nelegalne gradnje, ki se ali se bodo razlikovale od gradnje, dovoljene v obravnavanem gradbenem dovoljenju ali pa z njim sploh niso zajete, tudi ostale neskladne oziroma nelegalne.
zaščitena kmetija - promet s kmetijskimi zemljišči - delitev zaščitene kmetije - pogoji za delitev zaščitene kmetije
Tožnikova kmetija bo tudi po razpolaganju z določenimi kmetijskimi zemljišči izpolnjevala pogoje za določitev zaščitene kmetije iz 2. člena ZDKG, kar je eden od pogojev delitve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - namen brezplačne pravne pomoči - izvensodna rešitev spora
Sodišče se strinja z ugotovitvijo toženke, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za izvensodno rešitev spornega razmerja, saj ZDPra v prvem odstavku 14. člena izrecno določa, da kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo, mora predhodno predlagati državnemu pravobranilstvu, da sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Ker tožnik izrecno navaja, da navedenega postopka ne namerava začeti, je ugotovitev toženke, da tožnik ni izpolnil pogoja iz citiranega četrtega odstavka 1. člena ZBPP glede prizadevanja, da se spor reši reši izvensodno, pravilna in zakonita.