prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora - smrt v družini
Pravni institut prekinitve prestajanja zaporne kazni, kot ga predvideva ZIKS-1, je izjema, zato mora biti izpolnitev zakonsko zahtevanega pogoja, v obravnavanem primeru je to smrt ožjega družinskega člana, zaradi katere tožnik ne bi bil zmožen prestajati kazni, dejansko izkazana in izrecno ugotovljena. Tožnik ni izkazal utemeljenosti prekinitve prestajanja kazni zapora, niti ni izkazal, zakaj naj ne bi bil sposoben prestajati kazni zapora. V zvezi s tožnikovimi argumenti, da je prizadet zaradi smrti očeta in da ne vidi več smisla za nadaljnje izvajanje kazenske sankcije, se sodišče strinja s toženo stranko, da ti argumenti niso zakonski razlog za prekinitev kazni zapora.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - učinkovanje ustavne odločbe - pravnomočno zaključen postopek
Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. V predmetni zadevi ni sporno, da je odločba, s katero je bil odmerjen davek na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013, postala dokončna 19. 12. 2014, po poteku roka za vložitev tožbe v upravnem sporu (18. 1. 2015) pa tudi pravnomočna. Razveljavitev določbe ZUJF na podlagi ustavne odločbe tako ne učinkuje na predmetno odločbo, učinka pa tudi nima na odločbe vseh drugih zavezancev, katerih odločbe o odmeri davka na nepremično premoženje večje vrednosti so do 7. 3. 2015 postale pravnomočne.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - tožnik v tujini - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
Rok za postavitev pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS in rok za odpravo pomanjkljivosti tožbe se je iztekel z dnem 13. 10. 2016, tožnica pa do tega dne, niti kasneje do izdaje tega sklepa, ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, kot ji je to naložilo sodišče v sklepih.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - upravni akt - procesni sklep - sklep o prekinitvi postopka
V obravnavanem upravnem sporu tožnik izpodbija sklep o prekinitvi postopka, s katerim ni bilo odločeno o njegovi materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi, niti ni bil z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan, saj gre zgolj za procesni sklep, s katerim je sprejem odločitve v upravnem postopku urejanja meje začasno odložen do pravnomočne odločitve v sodnem postopku.
ZUS-1 člen 28, 36, 36/1, 36/1-2, 36/2, 36/3. ZUP člen 89, 89/5.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Skladno s 5. odstavkom 89. člena ZUP se šteje, da je z vročitvijo dokumenta pooblaščencu za vročanja opravljena vročitev stranki, ki bi ji bilo treba dokument vročiti.
Iz tožbe oziroma podatkov v listinah sodnega spisa je razvidno, da je bila tožba poslana priporočeno po pošti 4. 10. 2016, kar pa je po izteku 30-dnevnega roka za tožbo. Zato je moralo sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo kot prepozno zavreči.
preprečevanje korupcije - ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije - upravni postopek - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru je sodišče že pri predhodnem preizkusu tožbe presodilo, da ima izpodbijani akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, primarno že iz razloga, ker tožena stranka ni nikjer navedla, da bi pri izdaji izpodbijanega sklepa sploh uporabila postopkovna pravila ZUP, čeprav bi jih morala. Prav tako je sodišče že ob predhodnem preizkusu ugotovilo, da izpodbijani upravni akt, poleg očitno manjkajočega pravnega pouka, vsebuje tako pomanjkljivo obrazložitev z vidika njene vsebine, da očitno nima vseh obveznih elementov, ki so predpisani z določili 2., 3., 4. in 5. točke 1. odstavka 214. člena ZUP, kar v tožbi utemeljeno graja tudi tožnik.
javni natečaj - diskriminacija - zasedba prostega uradniškega delovnega mesta
Zgolj zatrjevanje, da je v postopku prišlo do diskriminacije (domnevati je mogoče, da ima tožnica v mislih, da je bila diskriminirana v primerjavi z izbrano kandidatko, četudi tega določno ne navaja), ne da bi bilo ob tem pojasnjeno, na podlagi katere osebe okoliščine naj bi to tega prišlo, ne pomeni, da bi dokazno breme prešlo na toženo stranko.
Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta v sklepih utemeljila vsebino Meril in razloge za oceno tožnice po posameznih kriterijih in zato sodišče meni, da ni nobenega dokaza, ki bi kazal, da je bila tožnica obravnavana neenakopravno ali da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev. To pa pomeni, da tožnica ni izkazala, da bi bil izpolnjen kateri od pritožbenih razlogov iz 65. člena ZJU ter s tem razlog, ki bi lahko vplival na sprejeto odločitev.
Namen, ki ga zasleduje javni razpis, je zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. Takšen namen je skladen z določbo drugega odstavka 128. člena ZVO-1. Pogoj, da se finančne spodbude dodeljujejo za stavbe na območju tistih občin, za katere je sprejet ustrezen odlok o načrtu za kakovost zraka, je usklajen z navedenim ciljem. Navedbe, s katerimi tožnica uveljavlja očitek, da so območja, ki so zaradi prekomerne onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10 uvrščena v razred največje obremenjenosti, določena arbitrarno oziroma da gre pri tem za napake države in toženke, so (pre)splošne in že zato odločitve ne morejo spremeniti.
V obravnavanem primeru tožena stranka v izpodbijani odločbi trdi, da je odločba o denacionalizaciji iz leta 2006 nična zato, ker naj je ne bi bilo mogoče izvršiti, to je iz ničnostnega razloga po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Sodišče ugotavlja, da je ta ničnostni razlog podan, če odločbe sploh ni mogoče izvršiti, ne pa takrat, ko je odločba sicer izvršljiva, le da je to povezano z določenimi stroški ali napori. Gre torej za objektivno in ne subjektivno neizvršljivost odločbe, ki je lahko pravna ali dejanska.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 220/2.
naknadni obračun carinskih dajatev - preferencialno poreklo blaga - deklarant - napačni ali neresnični podatki v potrdilu o poreklu blaga - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Podatki v potrdilu o poreklu so napačni ali neresnični takrat, ko je dokazano, da je izdaja nepravilnih potrdil o poreklu nastala zaradi napačnih informacij, ki jih je carinskemu organu navedel izvoznik in ko je dokazano, da so se carinski organi zavedali ali bi se morali zavedati, da blago ne ustreza pogojem, ki so določeni za upravičenost do preferencialne obravnave. Ni torej dovolj, da se izkaže, da so podatki objektivno nepravilni, pač pa mora biti tudi izkazano, da se je carinski organ zavedal ali bi se vsaj moral zavedati te njihove nepravilnosti. Sodišče meni, da se do drugega pogoja, to je do vprašanja, ali so tajski carinski organi, ki so potrdilo o poreklu izdali, vedeli ali bi vsaj morali vedeti, da so podatki neresnični, tožena stranka ni opredelila. Tega na podlagi zbranih dokazov niti ni mogoče z gotovostjo ugotoviti.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 220, 236, 236/1.
vračilo carinskih dajatev - tarifna informacija - uvrstitev blaga v tarifno oznako
Carinski organ ni dolžan že v postopku izdaje ZTI zahtevati vzorca za analizo blaga. ZTI se namreč po predpisih lahko izda že na podlagi podatkov, ki jih je posredoval vlagatelj zahtevka za njeno izdajo, če ti podatki za izdajo informacije zadostujejo. Zato v okoliščinah, ko je tožnica v postopku izdaje ZTI posredovala napačne informacije in je bilo nato deklarirano drugo blago, kot je bilo dejansko uvoženo, ni mogoče govoriti o aktivni napaki carinskih organov ali o tem, da so carinski organi sami ustvarili podlago za pričakovanje zavezanca, kot tudi ne o posebnem primeru, na podlagi katerega se lahko dolg odpusti v skladu z 239. členom CZS.
ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe - etažna lastnina - ukrep gradbenega inšpektorja - poseg v skupno lastnino
Glede na zatrjevan obstoj solastnine na delu objekta, ki je predmet inšpekcijskega ukrepa, je v zadevi ostalo nerazčiščeno dejansko stanje glede odločilnih dejstev o tem, ali bo tožnica inšpekcijski ukrep lahko izvršila, ne da bi posegla v skupno lastnino. Kolikor iz elaborata skupne lastnine izhaja, da je inšpekcijski ukrep mogoče izvršiti, ne da bi se poseglo v skupno lastnino drugih etažnih lastnikov, sodišče nima zadržka glede izvršljivosti izpodbijane odločbe. Kolikor pa inšpekcijskega ukrepa ni mogoče izvršiti, ne da bi se poseglo v skupno lastnino ostalih etažnih lastnikov, je po mnenju sodišča, glede na izrek izpodbijane odločbe, le-ta neizvršljiva.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine
V zadevi ni sporno, da je imel tožnik stalno prebivališče prijavljeno v Republiki Slovenije vse do 26. 2. 1992, ko je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. V zadevi tudi ni sporno, da je prvič poskušal urediti svoj status šele 14. 7. 2014, ko je pri organu vložil vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD, ki je bila pravnomočno zavržena, saj jo je vložil po uveljavitvi ZUSDDD-B. Tožnik zato ne sodi v drugo kategorijo upravičencev do povračila škode, kot je določeno v drugem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 12, 220, 236, 236/1.
vračilo carinskih dajatev - tarifna informacija - uvrstitev blaga v tarifno oznako - napaka carinskega organa
Tožnica neutemeljeno zatrjuje, da so carinski organi z aktivnimi ravnanji pri njej ustvarili legitimno pričakovanje glede utemeljenosti vseh dejavnikov, odločilnih za obračun carinskih dajatev, sama pa je ravnala v dobri veri in kot dober gospodar. Ko se sklicuje na to, da ji je bila izdana ZTI in je bil na tej podlagi nato šestkrat opravljen uvoz enakega blaga, prezre, da je ZTI za carinske organe zavezujoča le v zvezi s tarifno uvrstitvijo, ki velja za točno tako vrsto blaga, kot je opisana v izdani ZTI. V obravnavanem primeru je bil to Allium ampeloprasum. Tožnica pa je bila tista, ki bi morala biti sposobna dokazati, da je blago, ki ga je nato uvažala, blago prav te vrste.
Breme, da pravilno opredeli vrsto blaga, za katerega je zahtevala izdajo ZTI, ter da pravilno ugotovi vrsto in posledično pravilno uvrsti blago, ki ga je uvažala (ter izvede tudi DNK analizo, če je to potrebno), je bilo na tožnici. S sklicevanjem, da je enako ravnala že prej, tega bremena ne more prevaliti na carinske organe kot njihove napake.
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7. ZNISESČP člen 13, 13/3, 13/4.
verifikacija deviznih vlog - informativni izračun - ugovor zoper informativni izračun - nevložitev ugovora - odpoved tožbi v upravnem sporu
Tožnici je bil izpodbijani informativni izračun vročen dne 29. 4. 2016. Trideset dnevni rok za vložitev ugovora, ki ga določa tretji odstavek 13. člena ZNISESČP, se je tako iztekel dne 30. 5. 2016, do tega dne pa tožnica ugovora ni vložila. V skladu s četrtim odstavkom 13. člena ZNISESČP tako velja izpodbijani informativni izračun za dokončno in pravnomočno odločbo o zahtevi za verifikacijo, tožnica pa se je z nevložitvijo ugovora odpovedala tožbi v upravnem sporu.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga - pogodba o opremljanju - upravna pogodba - odmera komunalnega prispevka za potrebe gradnje - odmera komunalnega prispevka po uradni dolžnosti - izboljšanje opremljenosti zemljišča s komunalno premo
Edini primer, ko bi v konkretnem primeru prvostopenjski organ lahko ponovno uvedel postopek odmere komunalnega prispevka, predstavlja sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe, pa organ ne navaja kot dejanskega razloga za odločitev dejstev, ki bi tvorila zakonski dejanski stan iz sedmega odstavka 79. člena ZPNačrt.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/4. ZDIJZ člen 1, 5, 5/5, 6, 6/3. ZJPSP člen 38, 38/1, 38/6. ZUP člen 9, 44, 237, 237/2, 237/2-2.
informacija javnega značaja - javni sektor - plača - javnost plač v javnem sektorju - zloraba pravice - zloraba pravice dostopa do informacije javnega značaja - načelo zaslišanja stranke - stranski udeleženec
Plače v javnem sektorju so javne in za vsakega javnega uslužbenca se lahko izve, kakšno plačo ima, skladno z določili 38. člen ZSPJS.
Tožničine trditve v smeri, da gre za obračunavanje z javno uslužbenko s strani prosilca in da je bilo vloženih več povezanih vlog (zahteve o podatkih v zvezi z zasedbo delovnega mesta za javno uslužbenko, postavljanje raznih vprašanj), je treba presojati v kontekstu tega, da so plače v javnem sektorju poudarjeno javne. Zato je treba v tej situaciji še toliko bolj natančno raziskati in jasno utemeljiti razloge v okviru ugotavljanja, ali zahteva prosilca predstavlja očitno zlorabo pravice dostopa do informacij javnega značaja oziroma očitno šikaniranje. Po presoji sodišča je iz tega razloga treba v konkretnem primeru upoštevati celoten kontekst zahteve prosilca in v to sodi tudi (subjektivno) mnenje prizadete javne uslužbenke glede razkrivanja podatkov o njenih plačah oziroma okoliščin podajanja zahteve s strani prosilca. To pa pomeni, da bi moral toženec javno uslužbenko, katere podatke o plačah je zahteval prosilec, vključiti v pritožbeni postopek.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog izvršbe
Izpodbijani sklep se nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi. To je vseboval že izvršilni naslov - inšpekcijska odločba, v kateri je bila tožnici odrejena odstranitev stanovanjskega objekta. Iz tožbenih navedb tudi ni razvidno, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal njeno obveznost in s tem posegal vanjo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - kazenski postopek - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Izrek odločbe o dodelitvi BPP se v ničemer izrecno ne omejuje na preiskavo, nič takega pa ne izhaja niti iz njene obrazložitve. Zgolj na podlagi odločbe o dodelitvi BPP zato ni mogoče sklepati, da bi bila BPP dodeljena le za fazo kazenske preiskave.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - preuranjena tožba
V obravnavanem primeru je bila tožba vložena prezgodaj, saj začne rok za njeno vložitev teči šele od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. V obravnavani zadevi pa drugostopenjski akt, s katerim bi bil postopek končan, v času vložitve tožbe sploh še ni bil izdan. Šele ko so izčrpana pravna sredstva po ZUP, lahko stranka uveljavlja sodno varstvo svojih pravic v upravnem sporu po pravilih ZUS-1.