pogoji za začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost terjatve
Obe trditvi tožene stranke zahtevata izvedbo dokaznega postopka na glavni obravnavi (zaslišanje predlagane priče in strank, ugotavljanje tržnih razmer), na podlagi katerega bo sodišče lahko odločilo v sporu med strankama z dokaznim standardom prepričanja. Ta pa se, kot je to obrazložilo v tej fazi postopka zavarovanja, z začasno odredbo ne zahteva.
Zasebni tožilec in obdolženec se v primeru umika zasebne tožbe lahko poravnata le o medsebojnih stroških, ne pa tudi glede povprečnine (torej o strošku kazenskega postopka iz 6. točke 2. odst. 92. čl. ZKP). Ta del stroškov se tako vedno naloži zasebnemu tožilcu.
KZ člen 303, 303/1, 303, 303/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11. ZPol člen 3, 3-3, 3-3, 3.
napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - grožnja z napadom - čas izvršitve grožnje - izbira kazenske sankcije - odmera kazni
Določba 303. čl. KZ določa, da to kaznivo dejanje stori, kdor napade ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo, ko ta opravlja naloge javne ali državne varnosti ali čuva javni red. Pri tem je irelevantno, kdaj bi se napad izvršil. Za obstoj kaznivega dejanja namreč zadostuje že sama grožnja z napadom. Kljub temu da je bila obdolženčeva grožnja usmerjena v čas, ko oškodovanec ne bo več uradna oseba, je glede na zgoraj navedeno, obdolženec izpolnil vse zakonske znake tega kaznivega dejanja.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001774
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 367, 367/1, 367/1-1, 367, 367/1, 367/1-1, 367, 367/1, 367/1-1.
kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - konkreten dejanski stan - pravica oškodovanca do pritožbe
Oškodovanec sme izpodbijati sodbo samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, ker pa jo izpodbija zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, je njegovo pritožbo šteti za nedovoljeno, ker jo je vložila oseba, ki do nje ni upravičena, in jo je zato pritožbeno sodišče zavrglo.
Ko se voznik približuje prehodu za pešce, je dolžan voziti tako, da omogoči pešcu varno prekoračitev vozišča, zaradi česar se mora prehodu približevati s takšno previdnostjo in hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko njega ogrožal pešce. Tega pa obdolženec kljub temu, da bi lahko peško pravočasno zaznal,če bi bil dovolj pozoren, ni storil, zaradi česar za razsodbo v tej zadevi ni odločilno, kdo od udeležencev se je v drugega prvi zaletel.
Sodba je bila izdana v postopku izpodbijanja dolžnikovega pravnega dejanja. Vendar pri tem ne gre za vzpostavitev poplačilne pravice v smislu 1. odst. 128. člena SPZ, torej za ugotovitev obstoja zastavne pravice na nepremičnini S.K. v korist zavarovalnice. S sodbo je namreč slednja pridobila le pravico predlagati izvršilni postopek za poplačilo svoje terjatve na nepremičninah, ki niso več v dolžnikovem premoženju. Šele z izdajo sklepa o izvršbi in ob njegovi zaznambi v zemljiški knjigi pa bo mogoče po uradni dolžnosti dovoliti tudi vknjižbo hipoteke.
Strokovno ugotovljene tržne vrednosti obravnavane nepremičnine po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče izpodbiti zgolj s subjektivno oceno dolžnika, ki temelji zgolj na domnevah.
Pri zahtevkih na izpodbijanje skupščinskega sklepa že pravovarstveni zahtevek na razveljavitev sklepa obsega tudi zahtevek na prepoved družbi opraviti pravna dejanja na podlagi takega sklepa. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v izpodbijanem skupščinskem sklepu res ni izrecno navedeno, da se prednostna pravica dosedanjih delničarjev izključuje. Ne strinja pa se z ugotovitvijo, da to tudi pomeni, da v konkretnem primeru prednostna pravica obstoječih delničarjev ni izključena. Tožena stranka je v spornem sklepu med drugim določila, da se delnice uporabijo tudi za obrambne mehanizme pred sovražnimi prevzemi.
Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik navede taka pravnopomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka. Prav to pa je v obravnavanem primeru storil dolžnik. V ugovoru je dokazno podprto zatrjeval, da je svojo obveznost do upnika poravnal.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. ZMZPP člen 12, 12.
zamudna sodba - skrite napake - vročanje
Ker sta sedeža obeh pravdnih strank v državah članicah Evropske unije, je treba za vprašanje vročanja uporabiti Uredbo sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29.5.2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah.
Bistvo je v tem, da predmet izpolnitve, za katerega se je po pogodbi tožena stranka zavezala, ne ustreza predmetu izpolnitve, ki ga tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavlja. Logična posledica take ugotovitve pa je, da tožeča stranka svoje terjatve z verjetnostjo ni izkazala.
vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - zamuda naroka
Iz pooblastila sicer izhaja, da ne velja za sodna vročanja, vendar je takšna omejitev po mnenju pritožbenega sodišča brez pravnega učinka, saj je v nasprotju z namenom pooblastila; slednje je v tem, da pooblaščenec opravlja pravdna dejanja za stranko (1. odst. 86. čl. ZPP). Če se mu sodna pisanja ne bi vročala, pravdnih dejanj ne bi mogel opravljati.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - subjektivna nevarnost
Namen začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve je sicer res varstvo tožeče stranke pred ravnanji tožene stranke, vendar zgolj v primeru uveljavljanja začasne odredbe zaradi zatrjevane subjektivne nevarnosti za izvedbo uspeha sodnega postopka (3. odst. 270. čl. ZIZ), je dolžnost predlagatelja tako nevarnost tudi izkazati.
Ker tožnica ob imenovanju za veterinarskega inšpektorja ni izpolnjevala vseh pogojev, da bi bila oproščena opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja, sta sklepa tožene stranke, s katerima ji je naložila opravljanje tega izpita v roku enega leta, zakonita
V primeru, ko se je dedič ob izdaji prvega sklepa o dedovanju odpovedal deležu v korist sodediča, o kasneje najdenemu premoženju ni moč odločiti na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, če ni znano, da bi se dedič odpovedal tudi temu premoženju, če bi zanj vedel.
ZZZDR člen 84, 84/2, 84, 84/2. ZPP člen 318, 318/1, 318/3, 318, 318/1, 318/3.
sklepčnost tožbe - zamudna sodba
Iz tožbenih trditev o nevzdržnosti zakonske zveze in razpadu življenjske skupnosti zakoncev tožnik kot darovalec ne more od toženke kot obdarjenke in žene zahtevati razveljavitev darilne pogodbe. Iz takšnih tožbenih trditev ne izhaja materialnopravna utemeljenost (upravičenost) tožnikovega tožbenega predloga na razveljavitev darilne pogodbe.
Zatrjevanje sklenitve kupne pogodbe, ki zemljiškoknjižno ni bila izvedena in dejanske oblasti nad nepremičnino, pomeni zatrjevanje priposestvovanja, kar je eden od načinov pridobitve lastninske pravice na izviren način.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela
Ker je tožnica izostala z dela, kljub temu da ni imela odobrenega bolniškega staleža ni da v sodnem postopku ni bilo ugotovljeno, da ne bi bila zmožna za delo šivilje, je huje kršila pogodbene obveznosti in ji je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izvršba - več izvršilnih sredstev - več predmetov izvršbe
Sodišče prve stopnje je materialno pravno pravilno odločilo, ko je na upnikov predlog dovolilo izvršbo tudi še na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, čeprav je izvršba bila že na dolžnikovo pokojnino, ki mu jo izplačuje ZPIZ. Izplačevalec pokojnine in organizacija za plačilni promet morata upoštevati omejitve iz 102. čl. ZIZ.
pravica do predčasne pokojnine – pokojninska osnova – dokončna in pravnomočna odločba
Toženec pri ponovni odmeri pokojnine pravilno ni ponovno preračunal podatkov o plačah tožnika, saj je bilo dokončno in pravnomočno odločeno, koliko znaša pokojninska osnova, v pravnomočno urejena upravno pravna razmerja pa je dopustno posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pod pogoji in na način, kot ga določa ZUP.
pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - rehabilitacija
Odločitev prvostopenjskega organa tožene stranke o priznanju pravice do razporeditve na drugo ustrezno delo z dnem zaključka rehabilitacije (ki je datumsko pred dnem izdaje navedene odločitve) ni retroaktivna, saj so bili od tega dne dalje izpolnjeni vsi zakonski pogoji za priznanje pravice do razporeditve oziroma do zaposlitve na drugo ustrezno delo. Trajanje zaposlitvene rehabilitacije in rok zaposlitve niti ni bila predmet upravnega odločanja, ampak predmet tristranskega pogodbenega urejanja v zvezi z uresničevanjem pravice do razporeditve.