V vmesni sodbi mora sodišče ugotoviti obstoj terjatve, na katero se vmesna sodba nanaša (neporavnana terjatev). Če sodišče obstoja terjatve ne ugotovi, potem v nadaljnjem sojenju ne bi bilo možno več o ničemer odločati.
izvršilni naslov - sredstva izvršbe - določljiva terjatev - določljiva nepremičnina - uradni preizkus
Ker je glede na izvršilni naslov dolžnica dolžna dopustiti poplačilo terjatve le na svoji nepremičnini, ne more biti izvršba dovoljena tudi na njene premičnine.
OZ člen 131. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 člen 13, 13/IX.
nedopustno protipravno ravnanje - več vlagateljev - subvencija - ukrepi kmetijske politike
Ker tožnik ni dokazal, da je bilo ravnanje toženke oz. njenega pokojnega moža protipravno oz. nedopustno, toženka ne more biti odgovorna za njeno škodo.
KZ člen 270, 270. ZKP člen 76, 443, 76, 443, 76, 443.
kršitev človekovega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja - nerazumljiva vloga
Po določbi 76.čl. ZKP morajo biti vloge strank razumljive in morajo obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati. Če temu ni tako, sodišče vložnika pozove, da vlogo ustrezno popravi ali dopolni in kolikor tega ne stori, sodišče takšno vlogo zavrže. Zavrženje vloge pa ni zgolj posledica dejstva, da vložnik svoje vloge ni popravil ali dopolnil, temveč predvsem tega, da vloga ni sposobna obravnave. Rečeno drugače, če vložnik vloge, ki je razumljiva in sposobna obravnave na poziv sodišča ne dopolni ali popravi, potem je sodišče zgolj zato, ker ni sledil pozivu, ne more zavreči.
ZZZDR člen 107, 107/2, 107, 107/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 270, 270/1, 270, 270/1.
preživninska obveznost - izpolnitev obveznosti - izvršilni naslov
Iz dolžničinih prilog je razvidno, da je dolžnica preživnino za upnika plačevala preko poštnih nakaznic, in kot naslovnika navajala upnika. S tem pa je svojo preživninsko obveznost izpolnjevala na drugačen način, kot je bilo določeno s prvo sodbo, saj je namesto na hranilno knjižico denar nakazovala preko poštnih nakaznic na upnika in njegovo sestro, kar pa nikakor ne more vplivati na dejstvo, da je upnica svojo obveznost izpolnjevala. Prva sodba sicer res določa plačevanje preživnine na hranilno knjižico, vendar pa zgolj drugačen način izpolnitve obveznosti ne more vplivati na dejstvo, da je svojo obveznost izpolnjevala, zaradi česar je le-ta skladno z določbo 1. odst. 270. čl. OZ tudi prenehala.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - oddaja priporočene pošiljke pošti - prepozna pritožba
V smislu omenjenega 2.odst. 87.čl. ZKP namreč ne zadošča, da je pošiljka poslana priporočeno, temveč mora biti kot taka oddana na pošti in kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, iz pritožbi priložene kuverte ne izhaja, da je bila ta oddana na pošti. Dokazno breme, da je pritožbo oddala priporočeno na pošti, pa je na strani pritožnice.
Sklep o izvršbi se mora dolžniku, ki je samostojni podjetnik (torej fizična oseba), vročiti osebno v skladu s I. odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Podpis na vročilnici (brez morebitnih pripomb podpisnika ali vročevalca), dokazuje pravilnost vročitve.
Sodišče prve stopnje je po temeljito izvedeni dokazni oceni (v skladu z 8. členom ZPP) zaključilo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen, saj tožeče stranke svoje trditve, da je med pravdnimi strankami (oz. med pravnim prednikom tožečih strank in toženo stranko) obstajalo razmerje prodajne pogodbe, niso dokazale.
odškodninska odgovornost - isti historični dogodek - različne pravne podlage - cesta kot nevarna stvar
Pri zahtevku za plačilo odškodnine iz istega historičnega dogodka zoper isto stranko na podlagi objektivne odgovornosti (v obravnavanem primeru primarni zahtevek) in na podlagi subjektivne odgovornosti (podrejeni zahtevek) gre za identična zahtevka in bi moralo sodišče v okviru trditvene podlage tožbe odločati tako o objektivni kot o subjektivni odgovornosti tožene stranke.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSC0001774
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 367, 367/1, 367/1-1, 367, 367/1, 367/1-1, 367, 367/1, 367/1-1.
kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - konkreten dejanski stan - pravica oškodovanca do pritožbe
Oškodovanec sme izpodbijati sodbo samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka, ker pa jo izpodbija zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona, je njegovo pritožbo šteti za nedovoljeno, ker jo je vložila oseba, ki do nje ni upravičena, in jo je zato pritožbeno sodišče zavrglo.
Ko se voznik približuje prehodu za pešce, je dolžan voziti tako, da omogoči pešcu varno prekoračitev vozišča, zaradi česar se mora prehodu približevati s takšno previdnostjo in hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko njega ogrožal pešce. Tega pa obdolženec kljub temu, da bi lahko peško pravočasno zaznal,če bi bil dovolj pozoren, ni storil, zaradi česar za razsodbo v tej zadevi ni odločilno, kdo od udeležencev se je v drugega prvi zaletel.
KZ člen 303, 303/1, 303, 303/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11. ZPol člen 3, 3-3, 3-3, 3.
napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - grožnja z napadom - čas izvršitve grožnje - izbira kazenske sankcije - odmera kazni
Določba 303. čl. KZ določa, da to kaznivo dejanje stori, kdor napade ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo, ko ta opravlja naloge javne ali državne varnosti ali čuva javni red. Pri tem je irelevantno, kdaj bi se napad izvršil. Za obstoj kaznivega dejanja namreč zadostuje že sama grožnja z napadom. Kljub temu da je bila obdolženčeva grožnja usmerjena v čas, ko oškodovanec ne bo več uradna oseba, je glede na zgoraj navedeno, obdolženec izpolnil vse zakonske znake tega kaznivega dejanja.
pravica do poštenega sojenja - pravica do obrambe - pošteno sojenje - enakopravnost pri izvajanju dokazov - enakost orožij
Pravico do poštenega sojenja zagotavljajo določbe 6. člena EKČP. V točki d 3. odstavka tega člena je določeno, da ima vsak, ki je obdolžen kaznivega dejanja, pravico, da zaslišuje in zahteva zaslišanje obremenilnih prič oziroma izvedencev in da doseže navzočnost in zaslišanje razbremenilnih prič oziroma izvedencev ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne priče oziroma izvedence. Tej določbi deloma vsebinsko ustreza določba 3. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki obtoženemu v kazenskem postopku zagotavlja ob popolni enakopravnosti izvajanja dokazov v njegovo korist. Za uresničevanje pravice do poštenega sojenja je torej bistveno, da ima obtoženi, zoper katerega je uveden kazenski postopek, ustrezne in zadostne možnosti, da se opredeli oziroma zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne strani ni zapostavljen.
Zasebni tožilec in obdolženec se v primeru umika zasebne tožbe lahko poravnata le o medsebojnih stroških, ne pa tudi glede povprečnine (torej o strošku kazenskega postopka iz 6. točke 2. odst. 92. čl. ZKP). Ta del stroškov se tako vedno naloži zasebnemu tožilcu.
Leasingojemalec ni oškodovanec v kazenskem postopku v smislu 6. alineje 144. člena ZKP glede predmeta leasinga dokler ne plača zadnji obrok leasinga, saj šele takrat predmet leasinga prejme v last.
pogojna obsodba - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe
Odločilni razlog, da sodišče namesto kazni izreče pogojno obsodbo, za katero se zavzema zagovornica, je namreč pozitivna prognoza, da storilec ne bo ponavljal kaznivih dejanj. Pozitivna prognoza mora temeljiti na skrbni presoji okoliščin, katere zakon izrecno poudarja. Te so: osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnja kazenske odgovornosti in druge okoliščine, v katerih je dejanje storil.
prednostna predkupna pravica – vrstni red predkupnih upravičencev – pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča – sklepčnost tožbenega zahtevka
Ker tožnica zahteva sklenitev prodajne pogodbe, zaradi česar gre za spor iz premoženjskih razmerij fizičnih oseb, je podana sodna pristojnost. Vendar kljub temu se po mnenju pritožbenega sodišča v pravdnem postopku ne more odločati o tem katera izmed oseb, ki so sprejele objavljeno ponudbo, ima močnejšo prednostno predkupno pravico in s tem pravico do sklenitve pravnega posla. To pristojnost ima upravna enota, kot to jasno določa 22.čl. ZKZ.
kaznivo dejanje nasilništva - znaki - dejansko stanje
Ker se v opisu dejanja trdi, da je obdolženčevo izvršitveno dejanje povzročilo prestrašenost in ogroženost ne le v družini, temveč tudi v javnosti, okoliščina, da je družina že pred obravnavanim kaznivim dejanjem razpadla, ni odločilo.
ugotovitev lastninske pravice - listina za vpis - vknjižba lastninske pravice - dokazovanje z izvedencem
Sodišče prve stopnje svoje odločitve ne bi smelo opreti na prilogo 4 k mnenju brez ustrezne dopolnitve mnenja. Tako kot druge dokaze, tudi dokaz z izvedencem izvaja sodišče, ki mora jasno opredeliti nalogo izvedencu in tudi zahtevati pojasnila glede izvida in mnenja, če le-to ni povsem jasno. Sodišče bi moralo, ko je ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen glede delov parcel in ne za celotni parceli, mnenje pa ne vsebuje natančne identifikacije teh delov in nobenih izmer, to razčistiti in zahtevati pojasnila oziroma poskrbeti za to, da se odpravijo te pomanjkljivosti v mnenju, ki so se pokazale, tudi z natančnejšo opredelitvijo spornih delov parcel, da bi bilo mogoče izdati izvršljivo sodbo.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK0003659
SPZ člen 23, 43, 49. ZPP člen 181, 196. ZZK-1 člen 3, 3/1-8, 31, 32, 149, 149/1-1, 150, 150/2.
priposestvovanje – pravni interes za tožbo – zemljiškoknjižno dovolilo – označba nepremičnine – utemeljenost zahtevka za vpis – enotni sosporniki
1. Prodajalka se je v „predkupni pogodbi“ zavezala prodati stanovanje veliko 44,60 m², ki je v delilnem načrtu označeno z modro barvo, kupcu (tožniku) in z dovoljenjem prepisa lastninske pravice v zemljiški knjigi na ime kupca prosto bremen. Po 1. odst. 31. čl. ZZK mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Take listine pa tožeča stranka nima, saj nepremičnina v pogodbi ni označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi,
2. Če je prednica tožencev kot dedičev odtujila sporno nepremičnino s pravnim poslom, dediči nimajo pravice odrekati vpisa v zemljiško knjigo tistemu, ki je od njihove prednice pridobil lastninsko pravico, in morajo izdati listino, iz katere bo izhajal razpolagalni pravni posel, ki bo omogočil izbris lastninske pravice z označbo nepremičnine, kot je to vpisano v zemljiški knjigi.