izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poskusno delo – spremljanje in ocenjevanje delavca
Ker ZDR ne predvideva posebnega postopka uvedbe in spremljanja poskusnega dela, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela ni nezakonita, ker tožnik ni bil predhodno seznanjen z načinom spremljanja in ocenjevanja.
Tretjim osebam, ki nimajo soglasja imetnika blagovne znamke, ima slednji pravico prepovedati uporabo znaka na poslovni dokumentaciji, če bi tretji (kršitelj) uporabil znak na poslovni dokumentaciji za označevanje svojega blaga ali storitev. Enako velja za oglaševanje. Tretja oseba brez soglasja imetnika blagovne znamke ne sme za svoje blago in storitve, ki bi bile označene z blagovno znamko imetnika blagovne znamke le tega uporabljati v oglaševalske namene.
Opustitev predložitve dokazila o plačilu varščine izvršitelju in sodišču je manjšega pomena in bi bilo nesmotrno vztrajati pri ustavitvi izvršbe, ki bi jo upnik lahko ponovno začel, zato lahko sodišče v primeru, če upnik k vloženi pritožbi zoper sklep o ustavitvi izvršbe vendarle predloži dokazilo o plačilu varščine, torej pod pogojem, da je bila varščina plačana, na podlagi pritožbe spremeni ali razveljavi sklep o ustavitvi izvršbe oz. V. dostavka 38.a člena ZIZ.
Po mnenju pritožbenega sodišča ZZ v XIII. poglavju, kjer je urejeno prenehanje zavoda, ne predvideva postopka prostovoljne (redne ali skrajšane oblike) likvidacije zavoda v skladu z določbami ZGD-1, kot to pravno zmotno razloguje pritožnik. ZZ namreč ni določil, da lahko zavod kot pravna oseba sam izvede postopek (prostovoljne) likvidacije, niti ni določil pravil oz. pogojev za izvedbo takšnega postopka. Ker omenjeni zakonski predpis ni določil, kdo izvede likvidacijo zavoda, jo mora izvesti sodišče po določbah ZPPSL.
Učinek razveljavitve se ne razteza zgolj na upnike z že pridobljeno pravico, temveč tudi na upnike, ki so imeli v teku postopek, v katerem so uveljavljali svojo terjatev do izbrisane družbe oz. do družbenikov take družbe. Takšno pričakovano pravico je imel v konkretni zadevi tudi upnik J. d.o.o., zato se mora tudi ta postopek končati po določbah ZFPPod-A.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo dolžnikovega dolžnika zoper sklep o rubežu. 4.odst. 107.čl. ZIZ izrecno določa, da dolžnikov dolžnik nima pravice do pritožbe zoper tak sklep.
Upoštevajoč dejstvo, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. U-I-117/07 (Ur.l. RS, št. 58/2007), ugotovilo, da sta 1. in 3.čl. ZFPPod-B v neskladju z Ustavo, 2. in 4.člen omenjenega zakona pa razveljavilo, je naknadno po izdaji izpodbijanega sklepa, odpadla pravna podlaga, na kateri je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kolektivni odpust – kriteriji
Ureditev v ZDR, po kateri je le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu iz poslovnih razlogov, ne pomeni, da delodajalec v preostalih primerih pri izbiri delavca, ki mu namerava podati odpoved, ne bi smel uporabiti vnaprej določenih kriterijev za izbiro (po kolektivni pogodbi). Ker je tožena stranka tako ravnala, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnica kot najslabše ocenjena delavka prejela, ni nezakonita.
denarna terjatev - zahteva za odpravo kršitev - stroški
Ker bi lahko tožnica svojo denarno terjatev uveljavljala neposredno pred delovnim sodiščem, ni upravičena do plačila odvetniških stroškov v zvezi z zahtevkom, ki ga je podala za izplačilo razlike v odpravnini pri toženi stranki.
izpolnitveni rok - bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe
Edini zaključek, ki je možen, je, da sta obe pravdni stranki šteli nakazilo na depozitni račun notarke dne 22.1.2004 kot plačilo kupnine. Rok za plačilo kupnine se je namreč po pogodbi iztekel dne 24.1.2004. Ker je bil rok za plačilo kupnine bistvena sestavina pogodbe, je po 1. odst. 104. člena OZ pogodba razvezana po samem zakonu, če dolžnik svoje obveznosti ne izpolni v tem roku. To bi pomenilo, da je bila v času plačila kupnine, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, torej 27.2.2004, prodajna pogodba že razvezana. Nobena od pravdnih strank namreč ni zatrjevala, da je tožena stranka po preteku pogodbeno dogovorjenega roka za plačilo kupnine tožečo stranko pozvala na izpolnitev navedene obveznosti (primerjaj 2. odst. 104. člena OZ).
Po 2. odst. 512. čl. ZGD-1 je pravilen, ne glede na obliko, vsak tisti način, iz katerega je jasno razvidno, da so ostali družbeniki odločali o (konkretni) odklonitvi zahteve (npr. skupščina, dana izjava ostalih družbenikov predlagajočemu družbeniku, ipd.).
Zakon o pravdnem postopku razmerja med glavnim dolžnikom in porokom ne šteje niti za materialno, niti za formalno sosporništvo, saj drugače posebno opravilo v 194. členu ZPP sploh ne bi bilo potrebno. Tako razmerje dejansko predstavlja zakonito sosporništvo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – seznanitev z razlogom
Tožena stranka je že v juniju 2004 ocenila, da dela tožnice v prihodnost ne bo več potrebovala in ji predlagala sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, torej se je že tedaj seznanila s poslovnim razlogom za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zaradi prekoračitve tridesetdnevnega subjektivnega roka za podajo odpovedi je tako redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga iz meseca decembra 2004 nezakonita.
pravice in dolžnosti staršev in otrok - preživnina za polnoletnega otroka - preživninske zmožnosti zavezanca
Izdatek preživninskega zavezanca v zvezi z odplačevanjem potrošniškega posojila ne predstavlja obveznosti, ki bi lahko vplivale na višino njegove preživninske obveznosti do otroka.
S pritožbenim stališčem, da mora biti v konkretnem primeru predstavljeno in pojasnjeno kaj predstavlja nenadomestljivo pa tudi težko nadomestljivo škodo, se pritožbeno sodišče v načelu strinja. Zmotno pa je pritožnikovo stališče, da je to dolžno storiti sodišče.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 52, 52/3, 52, 52/3, 52, 52/3.
stroški v zvezi z delom - službeno potovanje - potni nalog
Če delodajalec delavca napoti na službeno potovanje, mu mora izdati potni nalog. Če tega ne stori, pa delavec na tako potovanje vseeno odide, delavec zaradi tega ne izgubi pravice do povrnitve stroškov, ki jih je imel na službenem potovanju. Izdaja potnega naloga je obveznost delodajalca, zato neizpolnitev te obveznosti na pravico delavca do povrnitve stroškov v zvezi s službenim potovanjem ne vpliva.
Izpodbijani sklep je bil utemeljeno izdan, vendar je zatem odpadla pravna podlaga, na kateri je bil sprejet, saj je Ustavno sodišče RS s sklepom z dne 20.4.2007, opr.št. U-I-117/07-7 (ki je začel učinkovati 21.4.2007 - 5. tč. izreka) odločilo, da ustavitve postopkov iz 1. odst. 4. čl. ZFPPod-B nimajo pravnih učinkov.
izpodbijanje pravnih dejanj - stečajna masa - dvostranske pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev
V primeru dvostranskih pogodb velja načelo enake vrednosti dajatev, zato se za izpodbijano dejanje šteje vsako dejanje stečajnega dolžnika, ki ga ni mogoče opredeliti kot vnaprejšnjo ali sočasno izpolnitev.
OZ člen 131. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 člen 13, 13/IX.
nedopustno protipravno ravnanje - več vlagateljev - subvencija - ukrepi kmetijske politike
Ker tožnik ni dokazal, da je bilo ravnanje toženke oz. njenega pokojnega moža protipravno oz. nedopustno, toženka ne more biti odgovorna za njeno škodo.