V nepravdnem postopku je pri urejanju razmerij med solastniki mogoče izdati začasno odredbo na predlog kateregakoli od udeležencev, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oz. uporabnike (114. čl. Zakona o nepravdnem postopku), vendar je mogoča izdaja take začasne odredbe le do izdaje končne odločbe s trajanjem do pravnomočnosti sklepa o ureditvi razmerij (2. odst. 114. čl. ZNP).
Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti tožeče stranke, zavarovalnice, so določali v 3. členu, kdaj zavarovanec zavarovalne pravice izgubi. Med drugim je tak primer tudi, če upravlja vozilo brez vozniškega dovoljenja, ki je predpisano za kategorijo vozila ali je izrečen varnostni ali varstveni ukrep (2. tč. 1. odst.). Sodišče je tako moralo razložiti določbe splošnih pogojev, ter očitno izhajalo iz dobesednega pomena uporabljenih izrazov. Ni pa iskalo skupnega namena pogodbenikov in tudi ni določil poskušalo razumeti tako, da bi to ustrezalo načelom obligacijskega prava.
razlogi o odločilnih dejstvih - sojenje v nenavzočnosti - pravica do obrambe
Prvostopenjsko sodišče obdolženki ni kršilo niti zgoraj navedenih določb ZKP, kot tudi ne določb Ustave. Pritožba ne pove, kateri so tisti nejasni razlogi, ki bi naj tudi bili v pretežni meri s seboj v nasprotju. Preizkus, ki ga je opravilo sodišče druge stopnje pa je pokazal, da ima izpodbijana sodba jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih in da ti s seboj niso v nasprotju. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče obdolženki sodilo v nenavzočnosti, ni kršilo pravice do obrambe, saj utemeljeno ni sprejelo obdolženkinega opravičila, kot tudi ne opravičila njenega zagovornika. Obdolženka opravičila ni podkrepila z nobenim zdravniškim potrdilom, zagovornik pa niti ni navedel, pred katerim sodiščem bi naj imel naroke, niti ni predložil pisnih dokazil (vabil za naroke). Sicer pa je obdolženka že bila zaslišana, tako obdolženka kot tudi njen zagovornik sta bila seznanjena z izvedenskimi mnenji in dala nanje pripombe. Ni moč zato zatrjevati, da obdolženka ni imela primernega časa in možnosti za pripravo obrambe, saj je nenazadnje potrebno upoštevati še, da sta obdolženka in njen zagovornik že v fazi opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj bila seznanjena z zaključki izvedenca prometne stroke dr. R.K., da sta v ugovoru zoper kaznovalni nalog predložila izvedensko mnenje družbe D.E. d.o.o., kakor tudi, da sta tako izvedenec dr. R.K. kot tudi izvedenec dr. I.P. strokovno obrazložila, zakaj zaključkov izvedenskega mnenja, ki ga je predložila obdolženka, ni moč upoštevati. Tako se pokaže, da zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve Ustave v škodo obdolženke niso podane.