Tožnica je tista, ki mora dokazati svojo lastninsko pravico, in ji v tem postopku to ni uspelo. Tožnici je uspelo izkazati le, da gre za tako zemljišče, ki bi na podlagi zakonodaje, ki je urejala lastninjenje, moralo preiti ali v last države, ali v last občine. V tej pravdi Občina ni udeležena, po mnenju pritožbenega sodišča pa bi morala tožnica s tožbo zajeti tudi njo. Brez njene udeležbe in sodelovanja v tem postopku ni mogoče pravilno rešiti vprašanja aktivne legitimacije in tudi tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
ZPP člen 310, 310/1, 337, 337/1, 310, 310/1, 337, 337/1.
nedokazane trditve - pritožbene novote
Ker tožeča stranka v izpodbijanem delu ni dokazala utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje njen zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo kot neutemeljen. Navedbe, ki jih sedaj v pritožbi podaja tožeča stranka, pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, zato jih sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1. OZ člen 1060, 1060.
zamudne obresti - tek - prepoved ultra alterum tantum - odločba ustavnega sodišča
Ker je bila glavna obravnava v postopku na prvi stopnji končana dne 29.3.2005, sodišče pa sodi na podlagi tistega dejanskega in pravnega stanja, kakršno obstaja v trenutku zadnje glavne obravnave, sodišče prve stopnje nedvomno (še) ni moglo upoštevati odločbe Ustavnega sodišča R Slovenije, št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006, saj jo je Ustavno sodišče R Slovenije izdalo (šele) skoraj 1 leto po končani glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje je zato pri odločanju o obrestnem delu tožbenega zahtevka (o zamudnih obrestih od glavnice ter izvršilnih in pravdnih stroškov) lahko uporabilo le takrat (še) veljavni čl. 1060 OZ (v zv. s čl. 277/I ZOR). Tudi sicer je sodišče prve stopnje s cit. sodbo (sedaj pravnomočno) odločilo le o obveznosti tožene stranke plačila obravnavanih zamudnih obresti po temelju. Ker pa trenutek plačila obveznosti vnaprej ni znan oz. določen, o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti še ni moglo biti (pravnomočno) odločeno. O višini terjatve bo v morebitnem izvršilnem postopku pravnomočno odločilo šele izvršilno sodišče, ki bo pri tem moralo upoštevati dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pravni osebi - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dolžnik v svojem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni izkazal upravičenega razloga za zamudo roka za ugovor, zato je njegov predlog tudi pravilno zavrnilo.
povrnitev premoženjske škode - popolna odškodnina - začetek teka zamudnih obresti
V primeru, če bi tožnik izkazoval premoženjsko škodo s predložitvijo računov za popravilo osebnega avtomobila, bi mu bilo moč priznati, zakonske zamudne obresti do takrat dalje, ko je škodo saniral. A v danem primeru je tožnik tožbeni zahtevek prilagodil dognanjem izvedenca, ki pa je škodo računal po cenah na dan izdelave mnenja in zato je utemeljena prisoja zakonskih zamudnih obresti od tega dne dalje.
povrnitev odškodnine - negmotna škoda - okrnitev svobode
S prisojo zadoščenja v znesku 500.000 SIT je sodišče prve stopnje ustrezno zapolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine za škodo nastalo v 30 dnevnem neupravičenem priporu.
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - omejitev izvršbe
Nujno je treba upoštevati, da realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste škode, ki je varovana z 71. čl. ZIZ. Posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, torej ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe. Upoštevna škoda mora nastati oz. se odraziti v nekih drugih dobrinah.
pravica do pokojnine - pokojnina pod posebnimi pogoji - azbestni zakon
Kljub temu, da je tožnik delal v podjetju, v katerem se je v proizvodnih procesih uporabljal azbest, ni upravičen do pokojnine pod posebnimi pogoji, saj na dan izdaje odločbe tožene stranke, katere zakonitost se presoja, ni izpolnjeval kumulativno predpisanih pogojev 53 let starosti in 35 let pokojninske dobe.
neobrazložen ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe - novo sredstvo izvršbe
Ker dolžnik v svojem ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe ni navedel takšnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo na novem sredstvu ali predmetu izvršbe, in tudi ni predložil ustreznih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno štelo njegov ugovor za neobrazložen in ga iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljenega.
najemna pogodba - odpovedni rok - obveznosti najemnika
Najemnik mora poravnati vse obveznosti, ki so dospele pred potekom roka za razvezo pogodbenega razmerja, konkretno med potekom odpovednega roka po odpovedni izjavi najemnika.
URS člen 29. ZKP člen 307, 307/3, 371, 371/1-11, 371/2.
sojenje v obtoženčevi navzočnosti – ustavno kazensko procesno jamstvo – omejitev pravice do sojenja v navzočnosti – sklep o sojenju v nenavzočnosti – pisna izdelava sklepa – pravica do pritožbe
Sklep o sojenju v obtoženčevi nenavzočnosti je potrebno izdelati pismeno in zoper tak sklep je dovoljena tudi posebna pritožba, ki pa suspenzivnega učinka nima. Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je sodišče sklep o sojenju v nenavzočnosti obt. sicer sprejelo in ga vpisalo v zapisnik o glavni obravnavi skupaj s kratko obrazložitvijo, vendar brez pouka strankam o pravici do pritožbe. Jasno je, da je mogoče tak sklep izpodbijati tudi v pritožbi zoper sodbo. Glede na to, da izpodbijana sodba razlogov o tem, zakaj se je sodišče odločilo za sojenje v nenavzočnosti obtoženca, ne vsebuje, je jasno, da je sodišče prve stopnje s tem zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Pri sklepu o sojenju v obtoženčevi nenavzočnosti gre gotovo za pomembno oz. lahko odločilno procesno okoliščino, zato morajo biti razlogi za sprejem takega sklepa v razlogih sodne odločbe vselej navedeni.
kreditna pogodba – odstopno upravičenje – naknadni rok za izpolnitev – tek zamudnih obresti
Tožeča stranka je (v opominih) dala toženki dodatni rok za izpolnitev, z določitvijo naknadnega roka pa postane izpolnitveni čas bistvena sestavina pogodbe (fiksen posel), če v roku dolžnik ne izpolni, so posledice enake kakor pri fiksnem poslu, pogodba se avtomatično razveže, če jo upnik s svojo enostransko izjavo ne vzdrži v veljavi.
kaznivo dejanje grdega ravnanja - konkretni dejanski stan
Kljub nezanesljivim izpovedbam zaslišanih prič je z izpovedjo oškodovanca katero potrjuje izvedenec sodno medicinske stroke in listinski podatki o času zglasitve pri zdravniku in policiji zanesljivo dokazljivo da je obdolženec z oškodovancem grdo ravnal na način opisan v obtožnem aktu.
vpis lastninske pravice - zaznamba nepravnomočnosti - načelo vrstnega reda
Če zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižnega predloga ob predhodnem preizkusu ni zavrglo oz. se izreklo za krajevno nepristojno, vpis dovoli ob izpolnjenih pogojih iz 1. do 5. točke 1. odst. 148. člena ZZK-1, pri čemer, v skladu s 189. členom ZZK-1, opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz., ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
nogomet kot nevarna dejavnost – krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom – odgovornost delodajalca – skrbnost povprečnega človeka
Igranje nogometa ne more prestavljati nevarne dejavnosti. Ugotovljene okoliščine škodnega dogodka ne utemeljujejo sprejete odločitve, da je tožena stranka odgovorna tožniku na podlagi določb 170. in 171.čl. v zvezi s 154.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ko se odgovornost presoja po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - dokazno ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - podaljšanje ekstradicijskega pripora - razveljavitev sklepa o ekstradiciji
Tudi v ekstradicijskem postopku je treba dokazno ugotavljati vsa pravno pomembna dejstva (obremenilna in razbremenilna), in o njih zavzeti stališče. Če to ni storjeno,je potrebno sklep o ugotovitvi pogojev za izročitev razveljaviti. Sodišče druge stopnje ob razveljavitvi sklepa po uradni dolžnosti ugotavlja pogoje za nadaljnji ekstradicijski pripor.
Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti tožeče stranke, zavarovalnice, so določali v 3. členu, kdaj zavarovanec zavarovalne pravice izgubi. Med drugim je tak primer tudi, če upravlja vozilo brez vozniškega dovoljenja, ki je predpisano za kategorijo vozila ali je izrečen varnostni ali varstveni ukrep (2. tč. 1. odst.). Sodišče je tako moralo razložiti določbe splošnih pogojev, ter očitno izhajalo iz dobesednega pomena uporabljenih izrazov. Ni pa iskalo skupnega namena pogodbenikov in tudi ni določil poskušalo razumeti tako, da bi to ustrezalo načelom obligacijskega prava.
kaznivo dejanje goljufije - konkretni dejanski stan
Čeprav v spisu ni najti materialnih dokazov, ki bi potrjevali da je oškodovanka dala denar v hrambo bratu, ta pa ga na prigovarjanje izročil njej, je navedeno in to da je slednja ravnala v goljufivem namenu, to dokazano z drugimi v spisu se nahajajočimi dokazi in dejstvi.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov
Protipravno ravnanje tožene stranke je sodišče prve stopnje videlo v tem, da sta bili odločbi njenega že omenjenega organa z dne 10.1.2002 in z dne 16.1.2002, s katerima je bila prvi tožeči stranki začasno prepovedana proizvodnja in embaliranje njenih izdelkov, izdani na podlagi Obveznih navodil, ki jih je izdala Veterinarska uprava RS, ta navodila pa niso bila veljavna. Pravilnosti te ugotovitve sodišče druge stopnje ni presojalo, saj za odločitev v tem odškodninskem sporu ni relevantna. Iz nje je namreč razvidno, da bi šlo lahko le za kršitve postopka, v katerem sta bili izdani sporni odločbi, zaradi takšnih kršitev pa bi prva tožeča stranka morala najprej uporabiti vsa redna in izredna pravna sredstva, ki jih ima na razpolago po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) in po Zakonu o upravnem sporu (ZUS). Šele če bi s temi sredstvi uspela tako, da bi bili sporni odločbi odpravljeni, bi lahko od tožene stranke zahtevala, da ji povrne škodo, ki ji je nastala zaradi teh odločb.
Vendar pa je bilo treba pri reševanju pritožbe upoštevati še nekatere druge tožbene navedbe, v zvezi z njimi pa tudi pravno mnenje, sprejeto na Občni seji VSRS dne 14.12.1995, ki pravi, da "pravnomočnost odločbe sodišča ne preprečuje možnosti presoje o zatrjevani protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu". Ni dvoma, da je to mnenje mogoče uporabiti tudi pri presoji o zatrjevani protipravnosti ravnanja upravnega organa, zlasti individualnega, v konkretnem primeru torej inšpektorice N.N.
V nepravdnem postopku je pri urejanju razmerij med solastniki mogoče izdati začasno odredbo na predlog kateregakoli od udeležencev, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oz. uporabnike (114. čl. Zakona o nepravdnem postopku), vendar je mogoča izdaja take začasne odredbe le do izdaje končne odločbe s trajanjem do pravnomočnosti sklepa o ureditvi razmerij (2. odst. 114. čl. ZNP).