Tožnica je tista, ki mora dokazati svojo lastninsko pravico, in ji v tem postopku to ni uspelo. Tožnici je uspelo izkazati le, da gre za tako zemljišče, ki bi na podlagi zakonodaje, ki je urejala lastninjenje, moralo preiti ali v last države, ali v last občine. V tej pravdi Občina ni udeležena, po mnenju pritožbenega sodišča pa bi morala tožnica s tožbo zajeti tudi njo. Brez njene udeležbe in sodelovanja v tem postopku ni mogoče pravilno rešiti vprašanja aktivne legitimacije in tudi tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
ZST v 2. odst. 27. člena res določa, da je zoper sklep o odmeri sodne takse posebna pritožba dopustna le v primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Ravno za tak primer pa v konkretnem primeru gre: v fazi odmere takse za tožbo tožeči stranki pravno sredstvo zoper odločitev o glavni stvari seveda (še) ni na voljo. Ravno v možnosti pritožbe tiči smisel izdaje odločbe o odmeri sodne takse (za tožbo).
povrnitev premoženjske škode - popolna odškodnina - začetek teka zamudnih obresti
V primeru, če bi tožnik izkazoval premoženjsko škodo s predložitvijo računov za popravilo osebnega avtomobila, bi mu bilo moč priznati, zakonske zamudne obresti do takrat dalje, ko je škodo saniral. A v danem primeru je tožnik tožbeni zahtevek prilagodil dognanjem izvedenca, ki pa je škodo računal po cenah na dan izdelave mnenja in zato je utemeljena prisoja zakonskih zamudnih obresti od tega dne dalje.
pravice na podlagi invalidnosti - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Vse pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti pridobijo le zavarovanci iz 13. in 14. člena ZPIZ-1, ki so zaposleni (v delovnem razmerju), in iz 22. člena ZPIZ-1 (brezposelni zavarovanci). Tožnik, ki je bil v času nastanka invalidnosti zavarovan po 34. členu ZPIZ-1 (prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje), pridobi pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
URS člen 29. ZKP člen 307, 307/3, 371, 371/1-11, 371/2.
sojenje v obtoženčevi navzočnosti – ustavno kazensko procesno jamstvo – omejitev pravice do sojenja v navzočnosti – sklep o sojenju v nenavzočnosti – pisna izdelava sklepa – pravica do pritožbe
Sklep o sojenju v obtoženčevi nenavzočnosti je potrebno izdelati pismeno in zoper tak sklep je dovoljena tudi posebna pritožba, ki pa suspenzivnega učinka nima. Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je sodišče sklep o sojenju v nenavzočnosti obt. sicer sprejelo in ga vpisalo v zapisnik o glavni obravnavi skupaj s kratko obrazložitvijo, vendar brez pouka strankam o pravici do pritožbe. Jasno je, da je mogoče tak sklep izpodbijati tudi v pritožbi zoper sodbo. Glede na to, da izpodbijana sodba razlogov o tem, zakaj se je sodišče odločilo za sojenje v nenavzočnosti obtoženca, ne vsebuje, je jasno, da je sodišče prve stopnje s tem zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Pri sklepu o sojenju v obtoženčevi nenavzočnosti gre gotovo za pomembno oz. lahko odločilno procesno okoliščino, zato morajo biti razlogi za sprejem takega sklepa v razlogih sodne odločbe vselej navedeni.
pravica do pokojnine - pokojnina pod posebnimi pogoji - azbestni zakon
Kljub temu, da je tožnik delal v podjetju, v katerem se je v proizvodnih procesih uporabljal azbest, ni upravičen do pokojnine pod posebnimi pogoji, saj na dan izdaje odločbe tožene stranke, katere zakonitost se presoja, ni izpolnjeval kumulativno predpisanih pogojev 53 let starosti in 35 let pokojninske dobe.
ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4. ZPIZ-1 člen 36, 177. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 8.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - izbirna pravica - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Zaradi že uveljavljene pravice do pokojninske dajatve pri tujem vojaškem nosilcu zavarovanja v letu 1997 po predpisih novonastale Jugoslavije po Zakonu o vojaški službi Jugoslavije, tožnika ni mogoče šteti za upravičena iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ. S tem, ko mu je bila pravica priznana in odmerjena tudi upoštevaje pokojninsko dobo, dopolnjeno po pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev bivše SFRJ, je izčrpana izbirna pravica.
Določbe MSVN niso neposredno uporabljive, saj niso dovolj konkretizirane in predstavljajo le podlago za sprejetje dvostranskih dogovorov, ki bodo uredili medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic SFRJ. Med Slovenijo in Srbijo do takega sporazuma še ni prišlo, Slovenija pa je obveznost za izplačevanje vojaških pokojnin prevzela in uredila že z ZPIZVZ.
Vsakemu običajno skrbnemu človeku mora biti znano, da je mogoče z invalidskim vozičkom uporabljati samo klančino (in ne stopnic), zato morajo vsi ostali, ki iz različnih razlogov uporabijo klančino, računati na njihovo prisotnost, ne glede na morebitne opozorilne table. Resda tožnica ni hodila po napačni poti, vendar tudi zdravilišču kljub strožji skrbnosti dobrega strokovnjaka ni moč očitati nobene opustitve in je tako vzrok za nesrečo drugje.
ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZPP člen 163, 163/3, 163/7, 163, 163/3, 163/7.
dejansko stanje - dokazni postopek - odškodninska odgovornost - pravdni stroški - priglasitev stroškov
Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje zaključil po opravljeni glavni obravnavi, bi moralo sodišče obrazložiti, zakaj je štelo, da so stroški tožene stranke, priglašeni po koncu glavne obravnave, priglašeni pravočasno.
ZPP člen 310, 310/1, 337, 337/1, 310, 310/1, 337, 337/1.
nedokazane trditve - pritožbene novote
Ker tožeča stranka v izpodbijanem delu ni dokazala utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje njen zahtevek v tem delu pravilno zavrnilo kot neutemeljen. Navedbe, ki jih sedaj v pritožbi podaja tožeča stranka, pa predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, zato jih sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1. OZ člen 1060, 1060.
zamudne obresti - tek - prepoved ultra alterum tantum - odločba ustavnega sodišča
Ker je bila glavna obravnava v postopku na prvi stopnji končana dne 29.3.2005, sodišče pa sodi na podlagi tistega dejanskega in pravnega stanja, kakršno obstaja v trenutku zadnje glavne obravnave, sodišče prve stopnje nedvomno (še) ni moglo upoštevati odločbe Ustavnega sodišča R Slovenije, št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006, saj jo je Ustavno sodišče R Slovenije izdalo (šele) skoraj 1 leto po končani glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje je zato pri odločanju o obrestnem delu tožbenega zahtevka (o zamudnih obrestih od glavnice ter izvršilnih in pravdnih stroškov) lahko uporabilo le takrat (še) veljavni čl. 1060 OZ (v zv. s čl. 277/I ZOR). Tudi sicer je sodišče prve stopnje s cit. sodbo (sedaj pravnomočno) odločilo le o obveznosti tožene stranke plačila obravnavanih zamudnih obresti po temelju. Ker pa trenutek plačila obveznosti vnaprej ni znan oz. določen, o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti še ni moglo biti (pravnomočno) odločeno. O višini terjatve bo v morebitnem izvršilnem postopku pravnomočno odločilo šele izvršilno sodišče, ki bo pri tem moralo upoštevati dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
kaznivo dejanje goljufije - konkretni dejanski stan
Čeprav v spisu ni najti materialnih dokazov, ki bi potrjevali da je oškodovanka dala denar v hrambo bratu, ta pa ga na prigovarjanje izročil njej, je navedeno in to da je slednja ravnala v goljufivem namenu, to dokazano z drugimi v spisu se nahajajočimi dokazi in dejstvi.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov
Protipravno ravnanje tožene stranke je sodišče prve stopnje videlo v tem, da sta bili odločbi njenega že omenjenega organa z dne 10.1.2002 in z dne 16.1.2002, s katerima je bila prvi tožeči stranki začasno prepovedana proizvodnja in embaliranje njenih izdelkov, izdani na podlagi Obveznih navodil, ki jih je izdala Veterinarska uprava RS, ta navodila pa niso bila veljavna. Pravilnosti te ugotovitve sodišče druge stopnje ni presojalo, saj za odločitev v tem odškodninskem sporu ni relevantna. Iz nje je namreč razvidno, da bi šlo lahko le za kršitve postopka, v katerem sta bili izdani sporni odločbi, zaradi takšnih kršitev pa bi prva tožeča stranka morala najprej uporabiti vsa redna in izredna pravna sredstva, ki jih ima na razpolago po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) in po Zakonu o upravnem sporu (ZUS). Šele če bi s temi sredstvi uspela tako, da bi bili sporni odločbi odpravljeni, bi lahko od tožene stranke zahtevala, da ji povrne škodo, ki ji je nastala zaradi teh odločb.
Vendar pa je bilo treba pri reševanju pritožbe upoštevati še nekatere druge tožbene navedbe, v zvezi z njimi pa tudi pravno mnenje, sprejeto na Občni seji VSRS dne 14.12.1995, ki pravi, da "pravnomočnost odločbe sodišča ne preprečuje možnosti presoje o zatrjevani protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu". Ni dvoma, da je to mnenje mogoče uporabiti tudi pri presoji o zatrjevani protipravnosti ravnanja upravnega organa, zlasti individualnega, v konkretnem primeru torej inšpektorice N.N.
kaznivo dejanje ogrožanja posebnih vrst javnega prometa - blanketna norma - konkretni dejanski stan
Obd. očitano kaznivo dejanje je mogoče storiti le z kršitvijo predpisov o varnosti železniškega prometa. Takšen predpis je državni tožilec navedel, naloga sodišča pa je na podlagi veljavnih predpisov ugotoviti, ali velja tudi za drezine in ne le za lokomotive kot izhaja iz njegove vsebine. Ker obstaja možnost, mora, če navedeni predpis velja tudi za drezine, preveriti tudi, ali je vozilo v katerega je obd. s svojim zadel, stalo ali ne in ugotoviti ali morebitni premik tega vozila sploh vpliva na morebitno kazensko odgovornost obd.
Upnik je bil v tem postopku oproščen plačila vseh stroškov tega izvršilnega postopka. Oproščen je torej tudi plačila varščine za zavarovanje plačila za delo in za povračilo stroškov izvršitelja. Stroški izvršitelja so namreč izvršilni stroški (293. čl. ZIZ), plačila le-teh pa je bil upnik z navedeno odločbo oproščen.
Pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti tožeče stranke, zavarovalnice, so določali v 3. členu, kdaj zavarovanec zavarovalne pravice izgubi. Med drugim je tak primer tudi, če upravlja vozilo brez vozniškega dovoljenja, ki je predpisano za kategorijo vozila ali je izrečen varnostni ali varstveni ukrep (2. tč. 1. odst.). Sodišče je tako moralo razložiti določbe splošnih pogojev, ter očitno izhajalo iz dobesednega pomena uporabljenih izrazov. Ni pa iskalo skupnega namena pogodbenikov in tudi ni določil poskušalo razumeti tako, da bi to ustrezalo načelom obligacijskega prava.
V nepravdnem postopku je pri urejanju razmerij med solastniki mogoče izdati začasno odredbo na predlog kateregakoli od udeležencev, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oz. uporabnike (114. čl. Zakona o nepravdnem postopku), vendar je mogoča izdaja take začasne odredbe le do izdaje končne odločbe s trajanjem do pravnomočnosti sklepa o ureditvi razmerij (2. odst. 114. čl. ZNP).
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - dokazno ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - podaljšanje ekstradicijskega pripora - razveljavitev sklepa o ekstradiciji
Tudi v ekstradicijskem postopku je treba dokazno ugotavljati vsa pravno pomembna dejstva (obremenilna in razbremenilna), in o njih zavzeti stališče. Če to ni storjeno,je potrebno sklep o ugotovitvi pogojev za izročitev razveljaviti. Sodišče druge stopnje ob razveljavitvi sklepa po uradni dolžnosti ugotavlja pogoje za nadaljnji ekstradicijski pripor.
nogomet kot nevarna dejavnost – krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom – odgovornost delodajalca – skrbnost povprečnega človeka
Igranje nogometa ne more prestavljati nevarne dejavnosti. Ugotovljene okoliščine škodnega dogodka ne utemeljujejo sprejete odločitve, da je tožena stranka odgovorna tožniku na podlagi določb 170. in 171.čl. v zvezi s 154.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ko se odgovornost presoja po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
kreditna pogodba – odstopno upravičenje – naknadni rok za izpolnitev – tek zamudnih obresti
Tožeča stranka je (v opominih) dala toženki dodatni rok za izpolnitev, z določitvijo naknadnega roka pa postane izpolnitveni čas bistvena sestavina pogodbe (fiksen posel), če v roku dolžnik ne izpolni, so posledice enake kakor pri fiksnem poslu, pogodba se avtomatično razveže, če jo upnik s svojo enostransko izjavo ne vzdrži v veljavi.