neobrazložen ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe - novo sredstvo izvršbe
Ker dolžnik v svojem ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe ni navedel takšnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo na novem sredstvu ali predmetu izvršbe, in tudi ni predložil ustreznih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno štelo njegov ugovor za neobrazložen in ga iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljenega.
povrnitev premoženjske škode - popolna odškodnina - začetek teka zamudnih obresti
V primeru, če bi tožnik izkazoval premoženjsko škodo s predložitvijo računov za popravilo osebnega avtomobila, bi mu bilo moč priznati, zakonske zamudne obresti do takrat dalje, ko je škodo saniral. A v danem primeru je tožnik tožbeni zahtevek prilagodil dognanjem izvedenca, ki pa je škodo računal po cenah na dan izdelave mnenja in zato je utemeljena prisoja zakonskih zamudnih obresti od tega dne dalje.
ZST v 2. odst. 27. člena res določa, da je zoper sklep o odmeri sodne takse posebna pritožba dopustna le v primeru, ko se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Ravno za tak primer pa v konkretnem primeru gre: v fazi odmere takse za tožbo tožeči stranki pravno sredstvo zoper odločitev o glavni stvari seveda (še) ni na voljo. Ravno v možnosti pritožbe tiči smisel izdaje odločbe o odmeri sodne takse (za tožbo).
najemna pogodba - odpovedni rok - obveznosti najemnika
Najemnik mora poravnati vse obveznosti, ki so dospele pred potekom roka za razvezo pogodbenega razmerja, konkretno med potekom odpovednega roka po odpovedni izjavi najemnika.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1. OZ člen 1060, 1060.
zamudne obresti - tek - prepoved ultra alterum tantum - odločba ustavnega sodišča
Ker je bila glavna obravnava v postopku na prvi stopnji končana dne 29.3.2005, sodišče pa sodi na podlagi tistega dejanskega in pravnega stanja, kakršno obstaja v trenutku zadnje glavne obravnave, sodišče prve stopnje nedvomno (še) ni moglo upoštevati odločbe Ustavnega sodišča R Slovenije, št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006, saj jo je Ustavno sodišče R Slovenije izdalo (šele) skoraj 1 leto po končani glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje je zato pri odločanju o obrestnem delu tožbenega zahtevka (o zamudnih obrestih od glavnice ter izvršilnih in pravdnih stroškov) lahko uporabilo le takrat (še) veljavni čl. 1060 OZ (v zv. s čl. 277/I ZOR). Tudi sicer je sodišče prve stopnje s cit. sodbo (sedaj pravnomočno) odločilo le o obveznosti tožene stranke plačila obravnavanih zamudnih obresti po temelju. Ker pa trenutek plačila obveznosti vnaprej ni znan oz. določen, o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti še ni moglo biti (pravnomočno) odločeno. O višini terjatve bo v morebitnem izvršilnem postopku pravnomočno odločilo šele izvršilno sodišče, ki bo pri tem moralo upoštevati dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
povrnitev odškodnine - negmotna škoda - okrnitev svobode
S prisojo zadoščenja v znesku 500.000 SIT je sodišče prve stopnje ustrezno zapolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine za škodo nastalo v 30 dnevnem neupravičenem priporu.
vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pravni osebi - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dolžnik v svojem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni izkazal upravičenega razloga za zamudo roka za ugovor, zato je njegov predlog tudi pravilno zavrnilo.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/5, 27, 27/5.
odgovornost družbenika - obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik
Za presojo ali tožena stranka predstavlja aktivno družbenico v smislu obrazložitve odločbe US št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002 ni pomembno da družba v času, ko je tožena stranka postala njena družbenica, ni več poslovala, niti da je terjatev tožeče stranke do te družbe nastala že prej, temveč je pomembno, da je bila družba tedaj še živeča, da je bila tožena stranka prisotna v poslovanju te družbe in da ji je bilo finančno stanje ob vstopu v družbo poznano ter da je kot družbenica in zakonita zastopnica imela možnost vplivati na poslovanje družbe.
Tožnica je tista, ki mora dokazati svojo lastninsko pravico, in ji v tem postopku to ni uspelo. Tožnici je uspelo izkazati le, da gre za tako zemljišče, ki bi na podlagi zakonodaje, ki je urejala lastninjenje, moralo preiti ali v last države, ali v last občine. V tej pravdi Občina ni udeležena, po mnenju pritožbenega sodišča pa bi morala tožnica s tožbo zajeti tudi njo. Brez njene udeležbe in sodelovanja v tem postopku ni mogoče pravilno rešiti vprašanja aktivne legitimacije in tudi tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
Upnik je bil v tem postopku oproščen plačila vseh stroškov tega izvršilnega postopka. Oproščen je torej tudi plačila varščine za zavarovanje plačila za delo in za povračilo stroškov izvršitelja. Stroški izvršitelja so namreč izvršilni stroški (293. čl. ZIZ), plačila le-teh pa je bil upnik z navedeno odločbo oproščen.
V nepravdnem postopku je pri urejanju razmerij med solastniki mogoče izdati začasno odredbo na predlog kateregakoli od udeležencev, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oz. uporabnike (114. čl. Zakona o nepravdnem postopku), vendar je mogoča izdaja take začasne odredbe le do izdaje končne odločbe s trajanjem do pravnomočnosti sklepa o ureditvi razmerij (2. odst. 114. čl. ZNP).
kaznivo dejanje ogrožanja posebnih vrst javnega prometa - blanketna norma - konkretni dejanski stan
Obd. očitano kaznivo dejanje je mogoče storiti le z kršitvijo predpisov o varnosti železniškega prometa. Takšen predpis je državni tožilec navedel, naloga sodišča pa je na podlagi veljavnih predpisov ugotoviti, ali velja tudi za drezine in ne le za lokomotive kot izhaja iz njegove vsebine. Ker obstaja možnost, mora, če navedeni predpis velja tudi za drezine, preveriti tudi, ali je vozilo v katerega je obd. s svojim zadel, stalo ali ne in ugotoviti ali morebitni premik tega vozila sploh vpliva na morebitno kazensko odgovornost obd.
nogomet kot nevarna dejavnost – krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom – odgovornost delodajalca – skrbnost povprečnega človeka
Igranje nogometa ne more prestavljati nevarne dejavnosti. Ugotovljene okoliščine škodnega dogodka ne utemeljujejo sprejete odločitve, da je tožena stranka odgovorna tožniku na podlagi določb 170. in 171.čl. v zvezi s 154.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ko se odgovornost presoja po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - dokazno ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - podaljšanje ekstradicijskega pripora - razveljavitev sklepa o ekstradiciji
Tudi v ekstradicijskem postopku je treba dokazno ugotavljati vsa pravno pomembna dejstva (obremenilna in razbremenilna), in o njih zavzeti stališče. Če to ni storjeno,je potrebno sklep o ugotovitvi pogojev za izročitev razveljaviti. Sodišče druge stopnje ob razveljavitvi sklepa po uradni dolžnosti ugotavlja pogoje za nadaljnji ekstradicijski pripor.
kreditna pogodba – odstopno upravičenje – naknadni rok za izpolnitev – tek zamudnih obresti
Tožeča stranka je (v opominih) dala toženki dodatni rok za izpolnitev, z določitvijo naknadnega roka pa postane izpolnitveni čas bistvena sestavina pogodbe (fiksen posel), če v roku dolžnik ne izpolni, so posledice enake kakor pri fiksnem poslu, pogodba se avtomatično razveže, če jo upnik s svojo enostransko izjavo ne vzdrži v veljavi.
kaznivo dejanje grdega ravnanja - konkretni dejanski stan
Kljub nezanesljivim izpovedbam zaslišanih prič je z izpovedjo oškodovanca katero potrjuje izvedenec sodno medicinske stroke in listinski podatki o času zglasitve pri zdravniku in policiji zanesljivo dokazljivo da je obdolženec z oškodovancem grdo ravnal na način opisan v obtožnem aktu.
vpis lastninske pravice - zaznamba nepravnomočnosti - načelo vrstnega reda
Če zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižnega predloga ob predhodnem preizkusu ni zavrglo oz. se izreklo za krajevno nepristojno, vpis dovoli ob izpolnjenih pogojih iz 1. do 5. točke 1. odst. 148. člena ZZK-1, pri čemer, v skladu s 189. členom ZZK-1, opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz., ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
kaznivo dejanje goljufije - konkretni dejanski stan
Čeprav v spisu ni najti materialnih dokazov, ki bi potrjevali da je oškodovanka dala denar v hrambo bratu, ta pa ga na prigovarjanje izročil njej, je navedeno in to da je slednja ravnala v goljufivem namenu, to dokazano z drugimi v spisu se nahajajočimi dokazi in dejstvi.