povrnitev premoženjske škode - popolna odškodnina - začetek teka zamudnih obresti
V primeru, če bi tožnik izkazoval premoženjsko škodo s predložitvijo računov za popravilo osebnega avtomobila, bi mu bilo moč priznati, zakonske zamudne obresti do takrat dalje, ko je škodo saniral. A v danem primeru je tožnik tožbeni zahtevek prilagodil dognanjem izvedenca, ki pa je škodo računal po cenah na dan izdelave mnenja in zato je utemeljena prisoja zakonskih zamudnih obresti od tega dne dalje.
ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4. ZPIZ-1 člen 36, 177. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 8.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - izbirna pravica - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Zaradi že uveljavljene pravice do pokojninske dajatve pri tujem vojaškem nosilcu zavarovanja v letu 1997 po predpisih novonastale Jugoslavije po Zakonu o vojaški službi Jugoslavije, tožnika ni mogoče šteti za upravičena iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ. S tem, ko mu je bila pravica priznana in odmerjena tudi upoštevaje pokojninsko dobo, dopolnjeno po pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev bivše SFRJ, je izčrpana izbirna pravica.
Določbe MSVN niso neposredno uporabljive, saj niso dovolj konkretizirane in predstavljajo le podlago za sprejetje dvostranskih dogovorov, ki bodo uredili medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic SFRJ. Med Slovenijo in Srbijo do takega sporazuma še ni prišlo, Slovenija pa je obveznost za izplačevanje vojaških pokojnin prevzela in uredila že z ZPIZVZ.
Vsakemu običajno skrbnemu človeku mora biti znano, da je mogoče z invalidskim vozičkom uporabljati samo klančino (in ne stopnic), zato morajo vsi ostali, ki iz različnih razlogov uporabijo klančino, računati na njihovo prisotnost, ne glede na morebitne opozorilne table. Resda tožnica ni hodila po napačni poti, vendar tudi zdravilišču kljub strožji skrbnosti dobrega strokovnjaka ni moč očitati nobene opustitve in je tako vzrok za nesrečo drugje.
ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZPP člen 163, 163/3, 163/7, 163, 163/3, 163/7.
dejansko stanje - dokazni postopek - odškodninska odgovornost - pravdni stroški - priglasitev stroškov
Ker se je postopek pred sodiščem prve stopnje zaključil po opravljeni glavni obravnavi, bi moralo sodišče obrazložiti, zakaj je štelo, da so stroški tožene stranke, priglašeni po koncu glavne obravnave, priglašeni pravočasno.
Sodišče prve stopnje je natančno ugotovilo vse objektivne okoliščine o tem, kdaj je bilo zdravljenje tožnice zaključeno, ni pa ugotovilo niti ugotavljalo subjektivnih okoliščin. Kdaj je oškodovanka lahko, oz. bi ob primerni skrbnosti morala vedeti za končano zdravljenje.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/5, 27, 27/5.
odgovornost družbenika - obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik
Za presojo ali tožena stranka predstavlja aktivno družbenico v smislu obrazložitve odločbe US št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002 ni pomembno da družba v času, ko je tožena stranka postala njena družbenica, ni več poslovala, niti da je terjatev tožeče stranke do te družbe nastala že prej, temveč je pomembno, da je bila družba tedaj še živeča, da je bila tožena stranka prisotna v poslovanju te družbe in da ji je bilo finančno stanje ob vstopu v družbo poznano ter da je kot družbenica in zakonita zastopnica imela možnost vplivati na poslovanje družbe.
vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pravni osebi - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da dolžnik v svojem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni izkazal upravičenega razloga za zamudo roka za ugovor, zato je njegov predlog tudi pravilno zavrnilo.
Razveljavitev ali sprememba sklepa o ustavitvi izvršbe pride v poštev le, ko je upnik sicer plačal varščino v roku, ki mu ga je določil izvršitelj, vendar pa o tem ni predložil ustreznega dokazila. Ne mora pa upnik uspeti s pritožbo tudi takrat, ko varščino plača šele po poteku določenega roka in nato o tem predloži ustrezno dokazilo.
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - omejitev izvršbe
Nujno je treba upoštevati, da realizacija izvršbe sama po sebi ne more predstavljati tiste škode, ki je varovana z 71. čl. ZIZ. Posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, torej ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe. Upoštevna škoda mora nastati oz. se odraziti v nekih drugih dobrinah.
nogomet kot nevarna dejavnost – krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom – odgovornost delodajalca – skrbnost povprečnega človeka
Igranje nogometa ne more prestavljati nevarne dejavnosti. Ugotovljene okoliščine škodnega dogodka ne utemeljujejo sprejete odločitve, da je tožena stranka odgovorna tožniku na podlagi določb 170. in 171.čl. v zvezi s 154.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ko se odgovornost presoja po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom.
kreditna pogodba – odstopno upravičenje – naknadni rok za izpolnitev – tek zamudnih obresti
Tožeča stranka je (v opominih) dala toženki dodatni rok za izpolnitev, z določitvijo naknadnega roka pa postane izpolnitveni čas bistvena sestavina pogodbe (fiksen posel), če v roku dolžnik ne izpolni, so posledice enake kakor pri fiksnem poslu, pogodba se avtomatično razveže, če jo upnik s svojo enostransko izjavo ne vzdrži v veljavi.
kaznivo dejanje grdega ravnanja - konkretni dejanski stan
Kljub nezanesljivim izpovedbam zaslišanih prič je z izpovedjo oškodovanca katero potrjuje izvedenec sodno medicinske stroke in listinski podatki o času zglasitve pri zdravniku in policiji zanesljivo dokazljivo da je obdolženec z oškodovancem grdo ravnal na način opisan v obtožnem aktu.
vpis lastninske pravice - zaznamba nepravnomočnosti - načelo vrstnega reda
Če zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižnega predloga ob predhodnem preizkusu ni zavrglo oz. se izreklo za krajevno nepristojno, vpis dovoli ob izpolnjenih pogojih iz 1. do 5. točke 1. odst. 148. člena ZZK-1, pri čemer, v skladu s 189. členom ZZK-1, opravlja vpise pri posamezni nepremičnini po vrstnem redu, ki se določi po trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oz., ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
kaznivo dejanje ogrožanja posebnih vrst javnega prometa - blanketna norma - konkretni dejanski stan
Obd. očitano kaznivo dejanje je mogoče storiti le z kršitvijo predpisov o varnosti železniškega prometa. Takšen predpis je državni tožilec navedel, naloga sodišča pa je na podlagi veljavnih predpisov ugotoviti, ali velja tudi za drezine in ne le za lokomotive kot izhaja iz njegove vsebine. Ker obstaja možnost, mora, če navedeni predpis velja tudi za drezine, preveriti tudi, ali je vozilo v katerega je obd. s svojim zadel, stalo ali ne in ugotoviti ali morebitni premik tega vozila sploh vpliva na morebitno kazensko odgovornost obd.
kaznivo dejanje goljufije - konkretni dejanski stan
Čeprav v spisu ni najti materialnih dokazov, ki bi potrjevali da je oškodovanka dala denar v hrambo bratu, ta pa ga na prigovarjanje izročil njej, je navedeno in to da je slednja ravnala v goljufivem namenu, to dokazano z drugimi v spisu se nahajajočimi dokazi in dejstvi.
odškodninska odgovornost države za delo državnih organov
Protipravno ravnanje tožene stranke je sodišče prve stopnje videlo v tem, da sta bili odločbi njenega že omenjenega organa z dne 10.1.2002 in z dne 16.1.2002, s katerima je bila prvi tožeči stranki začasno prepovedana proizvodnja in embaliranje njenih izdelkov, izdani na podlagi Obveznih navodil, ki jih je izdala Veterinarska uprava RS, ta navodila pa niso bila veljavna. Pravilnosti te ugotovitve sodišče druge stopnje ni presojalo, saj za odločitev v tem odškodninskem sporu ni relevantna. Iz nje je namreč razvidno, da bi šlo lahko le za kršitve postopka, v katerem sta bili izdani sporni odločbi, zaradi takšnih kršitev pa bi prva tožeča stranka morala najprej uporabiti vsa redna in izredna pravna sredstva, ki jih ima na razpolago po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) in po Zakonu o upravnem sporu (ZUS). Šele če bi s temi sredstvi uspela tako, da bi bili sporni odločbi odpravljeni, bi lahko od tožene stranke zahtevala, da ji povrne škodo, ki ji je nastala zaradi teh odločb.
Vendar pa je bilo treba pri reševanju pritožbe upoštevati še nekatere druge tožbene navedbe, v zvezi z njimi pa tudi pravno mnenje, sprejeto na Občni seji VSRS dne 14.12.1995, ki pravi, da "pravnomočnost odločbe sodišča ne preprečuje možnosti presoje o zatrjevani protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu". Ni dvoma, da je to mnenje mogoče uporabiti tudi pri presoji o zatrjevani protipravnosti ravnanja upravnega organa, zlasti individualnega, v konkretnem primeru torej inšpektorice N.N.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - dokazno ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - podaljšanje ekstradicijskega pripora - razveljavitev sklepa o ekstradiciji
Tudi v ekstradicijskem postopku je treba dokazno ugotavljati vsa pravno pomembna dejstva (obremenilna in razbremenilna), in o njih zavzeti stališče. Če to ni storjeno,je potrebno sklep o ugotovitvi pogojev za izročitev razveljaviti. Sodišče druge stopnje ob razveljavitvi sklepa po uradni dolžnosti ugotavlja pogoje za nadaljnji ekstradicijski pripor.
Upnik je bil v tem postopku oproščen plačila vseh stroškov tega izvršilnega postopka. Oproščen je torej tudi plačila varščine za zavarovanje plačila za delo in za povračilo stroškov izvršitelja. Stroški izvršitelja so namreč izvršilni stroški (293. čl. ZIZ), plačila le-teh pa je bil upnik z navedeno odločbo oproščen.