postopek za ureditev stikov - sprememba ureditve stikov - pisna izdelava izvedenskega mnenja - založitev predujma za delo izvedenca - stroški izdelave izvedenskega mnenja - skupni stroški postopka - otrokova korist
Stroški izdelave izvedenskega mnenja nedvomno predstavljajo skupne stroške. Sodišče prve stopnje je odločilo o spremembi stikov, zato je pravilna odločitev, da udeleženca nosita vsak polovico teh stroškov. Dokazovanje z izvedencem ni bilo izvedeno izključno v interesu enega udeleženca, kajti nepravdni postopek je enovit in ne more biti zgolj delno izveden v korist enega od udeležencev. Postopek za ureditev stikov je izveden zlasti v korist otroka, zato so stroški, nastali v takšnem postopku, praviloma skupni.
ZPP člen 313, 313/3, 318, 318/1. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4.
odpoved najemne pogodbe - izselitev iz stanovanja - tožba na izselitev in izpraznitev nepremičnine - zamudna sodba - kršitev najemne pogodbe - neplačevanje najemnine - krivdni odpovedni razlog - izpolnitveni rok - začetek teka roka
Rok, v katerem je toženka dolžna izpolniti obveznost, ki ji jo nalaga sodba, začne teči prvi dan po vročitvi sodbe stranki in ne že od izdaje sodbe dalje. Ker je toženka zoper sodbo vložila pritožbo, ki zadrži njeno izvršitev, bo začel v toženkinem primeru izpolnitveni rok teči prvi dan po dnevu, ko bo prejela sodbo sodišča druge stopnje.
Pritožbeno sodišče poudarja, da je toženka podala le gole trditve o dejstvu, da je bila lestev povsem izpravna pred tožnikovo uporabo in dokler ni prišlo do izgube ravnotežja, za take trditve pa ni predložila nobenega dokaza.
Toženkin zavarovanec pa se ni rešil odškodninske odgovornosti, ker toženka ni dokazala trditve, da je njen zavarovanec dal tožniku na razpolago izpravno lestev za varno opravljanje njegovega dela.
začasna odredba - varstvo koristi otroka - pravno sredstvo - pritožba - ugovor - način izvrševanja stikov - določitev obsega stikov - komuniciranje na daljavo - epidemija - COVID-19 - sprememba ureditve stikov
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo o stikih nasprotnega udeleženca z otrokoma, vendar stikov ni določilo na način, kot je to predlagal nasprotni udeleženec v predlogu za izdajo začasne odredbe, vendar ta del njegovega predloga sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ni zavrnilo. Sodišče prve stopnje ni izdalo dopolnilnega sklepa in tudi nasprotni udeleženec takšnega sklepa ni predlagal, kot to določa 325. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 42. členom ZNP-1. Sodišče prve stopnje je vprašanje oblike in obsega stikov, kot jih je določilo v izpodbijanem sklepu, reševalo v ugovornem postopku in v sklepu z dne 11. 5. 2020 ugovoru nasprotnega udeleženca delno ugodilo in stike, kot so bili določeni v izpodbijanem sklepu, spremenilo. Zoper ta sklep nasprotni udeleženec ni vložil pritožbe.
Znižanje starostne meje je urejeno v določbi 28. člena zakona. Za odločitev so relevantne določbe 1. in 3. alineje prvega odstavka ter tretji, šesti in sedmi odstavek 28. člena ZPIZ-2. Torej določbe, ki določajo, zaradi katerih razlogov se lahko starostna meja zniža in sicer zaradi skrbi za vsakega rojena ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije se starostna meja zniža za šest mesecev za enega otroka in zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18 letom starosti za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18 leta starosti (1. in 3. alineja prvega odstavka 28. člena ZPIZ-2) ter določbe, ki določajo način znižanja starostne meje zaradi skrbi za otroka (tretji odstavek), znižanje starostne meje zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred 18 letom starosti (šesti odstavek) ter znižanje starostne meje na obeh pravnih podlagah oziroma v kombinaciji obeh pravnih podlag (sedmi odstavek). V prvem odstavku 28. člena ZPIZ-2 je določeno, da se starostna meja določena v prehodnem obdobju (27. člen) lahko zniža po dveh podlagah. Torej tako zaradi skrbi za otroka, kot zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18 letom starosti. Vendar glede na posamezne določbe 28. člena ZPIZ-2 starostnih mej v prehodnem obdobju ni mogoče zniževati po obeh pravnih podlagah hkrati. Tako tretji kot šesti odstavek urejata znižanje starostne meje v prehodnem obdobju le po eni podlagi, bodisi znižanje zaradi skrbi za otroka (tretji odstavek) ali znižanja starostne meje zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18 letom starosti (šesti odstavek).
V sedmem odstavku 28. člena ZPIZ-2 pa je določena kombinacija znižanj starostnih mej in vrstni red zniževanj po posameznih pravnih podlagah. Vendar se znižanje starostne meje pri kombinacijah določenih v sedmem odstavku 28. člena ZPIZ-2 ne nanaša na prehodno obdobje (peti odstavek 27. člena), ampak na splošni pogoj starosti 60 let, določen v četrtem odstavku. To pomeni, da se starostna meja na dveh podlagah lahko zniža le od starostne meje 60 let.
SPZ člen 12, 37, 37/1, 88, 90, 99, 99/1, 212, 212/2, 219, 219/1. ZPP člen 154, 154/3, 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo služnostne pravice - konfesorna tožba - pravica do nujne poti - omejitev pravice - prepoved vznemirjanja - motilno dejanje - izvrševanje lastninske pravice - izvrševanje služnosti - omejen in otežen dostop - postavitev vrat na služnostno pot - parkiranje - dostop do javne ceste - nujnost dostopa preko sosednje nepremičnine - dopustnost posega - namen škodovati - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Toženec z namestitvijo vrat s ključavnico (in poskusom vročitve ključev tožniku, ki jih je zavrnil) svoje lastninske pravice ni izvrševal na način, da je tožniku preprečil ali bistveno otežil izvrševanje pravice nujne poti. Odklepanje/zaklepanje in odpiranje/zapiranje vrat na nujni poti za tožnika ne predstavlja take obremenitve, da bi bil upravičen do varstva na podlagi konfesorne tožbe. Nasutje peska in parkiranje na trasi nujne poti pa je ravnanje, ki predstavlja nedopusten poseg v izvrševanje tožnikovih služnostnih upravičenj.
LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00036148
ZVEtL-1 člen 18, 19, 19/2, 21, 21/1, 24, 30, 30/1, 35, 35/1. SPZ člen 271, 271/2. ODZ paragraf 297. SZ člen 117.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - družbena lastnina - pravica uporabe - načelo akcesornosti - lastninjenje družbene lastnine - načelo superficies solo cedit - stavbna pravica - zakonita stavbna pravica - pripadajoče zemljišče k stavbi
Ker sta bila ob uveljavitvi SPZ zemljišče (parcela 512/3, sedaj parceli 512/4 in 512/5) in stavba (...-22 in ...-30) na zemljišču v lasti različnih lastnikov, sodišče prve stopnje zemljišča pod stavbo pravilno ni določilo kot pripadajoče zemljišče stavbe. Skladno z drugim odstavkom 271. člena SPZ je stavba ...-22 postala sestavina parcele 512/4 (enako velja glede stavbe ...-30 in parcele 512/5), vsakokratni etažni lastniki stavb pa so na zemljišču pod stavbo (parceli 512/4 in 512/5) s 1. 1. 2003 pridobili zakonito stavbno pravico.
Pritožnik v pritožbi ne izpodbija ugotovljenih dejstev v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo določbe 73. člena ZPP, saj iz petega odstavka te zakonske določbe izhaja, da zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev zavrne, ni posebne pritožbe.
Zgoraj obrazloženo pomeni, da bo pritožniku dovoljeno izpodbijati zavrnjeno zahtevo za izločitev sodnice skupaj s pritožbo zoper končno odločbo sodišča v zadevi P 120/2019
Odločba o ugotovitvi lastnosti zavarovanca izdana na podlagi 15. člena ZPIZ-2 je ugotovitvene narave. Deklaratorna odločba pa lahko učinkuje tudi za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je po zakonu pomembno za nastanek določenega pravnega stanja (statusa) ali pravnega razmerja.
predlog za izvršbo - vsebina predloga za izvršbo - navedba tožene stranke - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - očitna pisna pomota - sprememba sodbe - odmera pravdnih stroškov - nepravilno odmerjeni stroški - sodna taksa - višina sodne takse
Tožeča stranka je v uvodu predloga za izdajo naloga za izpraznitev navedla toženo stranko (Z.), nato pa je v predlogu predlagala, da je tožena stranka B. B. dolžna izprazniti poslovni prostor.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da iz predloga ni bilo razvidno, na katero osebo se nanaša. Tožena stranka Z. se je v ugovoru zoper nalog za izpraznitev poslovnih prostorov spustila v obravnavanje glavne stvari, iz česar izhaja, da identiteta tožene stranke ni bila sporna oziroma jo je bilo mogoče jasno razbrati iz sodnega spisa. Tudi dokazno gradivo se je glasilo na Z. Sodišče prve stopnje je posledično pravilno štelo, da gre za očitno pomoto.
S popravkom na naroku tožeča stranka ni spremenila istovetnosti zahtevka, povečala obstoječega zahtevka ali uveljavljala drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP).
Tožena stranka utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki napačno odmerilo sodno takso. Ker je vrednost spornega predmeta 448,00 EUR, bi sodišče moralo odmeriti sodno takso za redni postopek v višini 78,00 EUR po tar. št. 1111 ZST-1 in ne v višini 126,00 EUR. Tožeča stranka je sicer plačala nepravilno odmerjeno sodno takso, vendar tožena stranka glede na to, da zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse ni imela možnosti ugovora, ni dolžna tožeči stranki povrniti razlike do višine nepravilno odmerjene sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035252
SPZ člen 48, 92. ZPP člen 8, 226, 226/1, 226/3, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 56.
ugotovitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - lastninska pravica na premičninah - lastništvo premičnine - veljavnost pogodbe - očitek protispisnosti - vpogled v spis - substanciran dokazni predlog - vlaganje v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - povračilo vlaganj - obogatitev
Ravnanje sodišča, ko ni ugodilo dokaznemu predlogu, da bi vpogledalo v spis sodišča in prebralo vse vloge in zapisnike, je pravilno. Listine, s katerimi dokazuje svoje navedbe, mora predložiti stranka sama (prvi odstavek 226. člena ZPP), po uradni dolžnosti bi lahko sodišče spis pribavilo le, če bi stranka izkazala, da listin iz spisa sama ne more pridobiti (tretji odstavek 226. člena ZPP). Poleg tega predlog, naj sodišče prebere praktično cel spis, ni primerno substanciran.
nepravdni postopek - krajevna pristojnost - splošna krajevna pristojnost - posebna krajevna pristojnost - prebivališče nasprotnega udeleženca - prebivališče otroka - stalno prebivališče - začasno prebivališče - postopek za ureditev stikov med starši in otroki
Pritožnik niti ne zatrjuje, da naj bi imeli mld. otroci poleg stalnega prebivališča, ki je pri nasprotni udeleženki, še (prijavljeno) začasno prebivališče v drugem kraju (pri njem v S...) in da se da po okoliščinah domnevati, da bodo tam prebivali daljši čas, to je vseh okoliščin, ki so zahtevane za uporabo prvega odstavka 13. člena ZNP-1. Gre za postopek za ureditev razmerja med starši in otroki (glej 93. člen ZNP-1), zato je sodišče prve stopnje po ugovoru nasprotne udeleženke za odločitev o krajevni pristojnosti pravilno uporabilo 11. in 13. člen ZNP-1. Zadnje skupno prebivališče nepravdnih strank in mld. otrok za presojo pristojnosti po navedenih določbah ZNP-1 ni pravno relevantna okoliščina, medtem ko je zavzemanje pritožnika za uporabo 14. člena ZNP-1 zmotno.
I. kategorija invalidnosti - priznanje novih pravic
Pri tožniku do dokončnosti upravnega postopka ni izkazan zakonski dejanski stan iz prve alineje 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2. Po navedeni določbi ZPIZ-2 je namreč v I. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti le zavarovance, pri katerih je podana popolna izguba delazmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo ali opravljanje svojega poklica, pa nimajo več preostale delazmožnosti. Takšno dejansko stanje v obravnavanem primeru zagotovo ni podano.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - nova dejstva in dokazi
Namen obnovitvenega postopka je razveljavitev prejšnje pravnomočne sodbe. Institut obnove je izredno pravno sredstvo, ki ublaži institut pravnomočnosti. Vendar se obnova postopka dovoli le, če obstajajo predpostavke, ki so v zakonu natančno predpisane. Razlikovati moramo dovoljenost in utemeljenost predloga za obnovo postopka. Predlog je dopusten, če so podane vse predpostavke. Če te manjkajo, sodišče predlog zavrže. V predhodnem postopku sodišče preizkuša, ali je predlog sploh dovoljen. Določilo 394. člena ZPP uveljavlja tri predpostavke obnove. Najpomembnejši obnovitveni razlog, opredeljen v 394. členu so nova dejstva, ki jih zakon določa v 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP. Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega predloga le, če so ta dejstva oziroma ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela. Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati. Prav tako morajo biti nova dejstva in dokazi taki, da bi bila lahko na njihovi podlagi izdana za predlagatelja obnove ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Podana mora biti kavzalnost med predlogom za ugotavljanje novih dejstev in izvedbo novih dokazov ter možnostjo ugodnejše sodne odločbe za predlagatelja obnove. Zaradi okoliščin iz 10. točke 394. člena ZPP se namreč sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo.
SPZ člen 99, 99/1. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - tožba na prenehanje vznemirjanj - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - predhodno vprašanje - močnejša pravica - postopek za ureditev meje
Varstvo pravice pred vznemirjanjem je odvisno od vprašanja, ali je tožnica lastnica nepremičnine na kateri naj bi toženec s svojimi ravnanji vznemirjal njeno lastninsko pravico. Ker toženec v odgovoru na tožbo trdi, da sporno gospodarsko poslopje ne stoji na drugi parcelni številki, kot to navaja tožnica in da meja ni urejena, pri čemer se sklicuje tudi na svojo močnejšo pravico (lastninsko pravico), gre pri tem vsekakor za predhodno vprašanje, od katerega je odvisno varstvo tožničine pravice pred vznemirjanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035210
ZIZ člen 279. OZ člen 239, 239/2.
odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - posebni naknadni sklep o stroških - dopolnilni sklep o pravdnih stroških - pritožba zoper sklep o stroških postopka - pritožba zoper odločitev o glavni stvari - rok za pritožbo - skrajšanje roka - ugovor pobotanja v pravdi - prepoved prodaje blaga - pogodbena kazen - odškodninska terjatev - odškodninska odgovornost - kršitev dogovora - vzročna zveza - dokazna ocena izpovedi prič - zavarovanje z začasno odredbo - neutemeljena začasna odredba - škoda, povzročena z začasno odredbo - sprememba sklepa o začasni odredbi - zmanjšanje vrednosti vozila - stroški postopka zavarovanja - stroškovna ločenost postopka z začasno odredbo - samostojni postopek
Z vidika presoje odškodninske odgovornosti tožeče stranke je bilo v konkretnem primeru bistveno vprašanje, ali je bila ravno ona tista, ki je v zvezi s spornimi avtomobili kršila dogovor prepovedi oglaševanja in preprodajanja (saj je toženka trdila, da je v posledici njene kršitve prišlo do izreka pogodbene kazni). Tožena stranka bi morala dokazati, da je prepoved kršila konkretno tožnica s spornima avtomobiloma. Prav tako bi morala dokazati, da je pogodbeno kazen svojemu principalu plačala zaradi kršitev tožeče stranke (tako je namreč zatrjevala sama). Posplošene pritožbene navedbe tožene stranke o tem, kako iz izpovedb priče E. E. izhaja, da sta prepoved oglaševanja in preprodaje kršili tako B. d. o. o. kot tožnica in da je priča E. E. „ves čas govoril, da je X obe družbi tretiral kot eno in isto osebo“, zato niso upoštevne. Toženka na tak način ne more 'vzpostaviti' odgovornosti tožeče stranke. Še posebej, ker v pritožbi sama tudi pravilno navaja, da kršitve družbe B. d. o. o. niso pogoj za odgovornost tožeče stranke.
Tveganje v zvezi s škodo, ki nastane kot posledica neutemeljene začasne odredbe, tudi (ali: zlasti) tedaj, ko je bila njena izdaja po presoji predlagatelja v času vložitve predloga - glede na podatke, s katerimi je razpolagal - dejansko videti potrebna, bremeni predlagatelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00036086
SPZ člen 67, 67/2, 67/5. ZPP člen 212, 326, 326/2.
solastnina - upravljanje stvari v solastnini - stroški upravljanja in obratovanja - pomanjkljiva trditvena podlaga - dopolnilna sodba - sodba brez glavne obravnave
Če je določen upravitelj, ima, če ni določeno drugače, pravico opravljati posle rednega upravljanja, iz česar je mogoče izpeljati, za kar se zavzema pritožnica, da sta način in višina obračunavanja storitev upravljanja v rokah večinskega solastnika. Vendar pa to še ne pomeni, da manjšinski solastniki (tožena stranka) nimajo pravice, da zaračunanim storitvam ugovarjajo, tudi po višini.
Tožeča stranka bi morala ob danih ugovorih tožene stranke, konkretizirati in natančneje opredeliti, katere storitve, ki jih je zaračunala toženi stranki, je opravila v posameznih mesecih in kako jih je obračunala oziroma natančneje utemeljiti višino mesečnega pavšala. Ker trditvena podlaga tožeče stranke v tej smeri ni bila zadostna, saj je tožeča le pavšalno zatrjevala, katere storitve je opravila in za nekaj od teh navedla, kdo od zaposlenih jih je opravljal in v katerem obdobju, sodišču prve stopnje ni bilo potrebno izvajati dokazov z zaslišanjem prič, ki bi izpovedale, da so te storitve res opravljale, pa četudi je morda tožena stranka konkludentno podala tožeči stranki soglasje k upravljanju stavbe, katere solastnica je tožena stranka.
smrt pravdne stranke - smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - pozivni sklep - poprava in dopolnitev tožbe - predlog za podaljšanje roka - zavrženje tožbe - zavrženje nedopolnjene tožbe
Pritožnica je do stopnje verjetnosti izkazala, da je prošnjo za podaljšanje roka podala na pristojno sodišče pred iztekom roka za dopolnitev tožbe, torej pravočasno. Ker o tej prošnji sodišče prve stopnje ni odločilo, ni bilo podlage za zavrženje tožbe.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/2, 11/5, 12, 12a. ZPP člen 337, 337/1. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrnitev predloga - mesečni povprečni dohodek na člana družine - dohodkovni cenzus - lastništvo nepremičnine - dohodek iz oddajanja premoženja v najem - nedopustna pritožbena novota - vrednost spornega predmeta - kreditne obveznosti - COVID-19
Plačilo sodne takse ne bo občutno zmanjšalo sredstev za preživljanje tožnice in njenih družinskih članov, saj družina ne prejema le prihodkov iz naslova delovnega razmerja (ki poleg tega nekoliko presegajo dohodkovni cenzus), temveč ji premoženje omogoča tudi pridobivanje dodatnih dohodkov iz naslova oddajanja premoženja v najem.
Obstoj izrednih razmer (epidemija COVID-19) sam po sebi še ne izkazuje zmanjšanja tožničinih oziroma družinskih prihodkov.
preložitev naroka - pravica do zaslišanja stranke - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Ker toženec tako do zaključka naroka in glavne obravnave ni pristopil, toženčev pooblaščenec pa sicer ni predlagal preložitve naroka, so neutemeljena pritožbena očitanja, da sodišče ni želelo počakati toženca in mu s tem omogočiti pravico do zaslišanja oziroma do učinkovite obrambe.
Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljene okoliščine toženčevega vabljenja na narok 25. 11. 2019, na katerega vse do njegovega zaključka toženec ni pristopil, navzoč pooblaščenec toženca pa ni predlagal preložitve naroka, ampak sodišču, ko je tekom naroka vzpostavil kontakt s tožencem, prenesel le njegovo sporočilo, da bo zamudil, pravilno pojasnilo, zakaj ni bila v predmetnem postopku tožencu kršena pravica biti zaslišan kot stranka.