Vsebinsko enako določilo o dolžnosti preživljanja otrok, kot je bilo uzakonjeno v 103. členu ZZZDR, vsebuje tudi 183. člen Družinskega zakonika - v primeru mladoletnega in polnoletnega otroka ima prednost preživljanje mladoletnega otroka.
Kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se nanaša na napako dejanske narave. Za uveljavljanje te kršitve mora pritožnik konkretizirano navesti, na katero odločilno dejstvo se nanaša in kateri konkretni listini nasprotuje pa tudi konkretno mesto v dokumentu, iz katerega naj bi bil podatek nepravilno prenesen v sodbo.
OZ člen 190, 739, 1061, 1061/2, 1090. ZOR člen 1035, 1035/1, 1035/2.
denarni depozit - pogodba o denarnem depozitu - pogodba o bančnem denarnem depozitu - pravna narava pogodbe - nepristna hramba - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - neobstoj pooblastila
Pogodba o denarnem depozitu je sklenjena, kadar se banka zaveže, da sprejme, deponent pa, da položi pri banki določen denarni znesek (prvi odstavek 1035. člena ZOR). S to pogodbo banka pridobi pravico razpolagati z deponiranim denarjem, vrniti pa ga mora pod pogoji, ki so določeni v pogodbi (drugi odstavek 1035. člena ZOR). Gre za nepristno hrambo (depositum irregulare), ko lastninska pravica na predmetu depozita (na denarju kot na vrstni in nadomestni stvari) preide na banko, deponent pa ima po koncu obdobja, za katerega je bil sklenjen depozit, terjatev za vrnitev enakega zneska denarja (739. člen OZ).
V obligacijskem pravu je neupravičena obogatitev samostojen vir obveznosti. Pravo neupravičene obogatitve temelji na načelu (komutativne) pravičnosti: nihče se ne sme okoristiti na račun prikrajšanja drugega. Njegova osnovna naloga je prenos premoženja, ki se neupravičeno, brez pravnega temelja, nahaja v premoženju obogatene stranke, nazaj k prikrajšani stranki.
Posvet, ki ga odvetnik opravi s stranko pred sestavo odgovora na ugovor, ni samostojno opravilo, saj je storitev posveta zajeta v nagradi za sestavo odgovora na pravno sredstvo po 6. točki tar. št. 27 OT.
ZFPPIPP člen 126, 131, 131/2, 131/2-3, 357. ZPP člen 365, 365-1.
stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - predlog za soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - upravičeni predlagatelj - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - aktivna legitimacija za pritožbo - sodni tolmač - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Ker upnica ni aktivno legitimirana za predlaganje izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, tudi ne more biti aktivno legitimirana za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče izda soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka.
ZPP člen 168, 168/1.. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3.
oprostitev plačila sodne takse
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določb prvega odstavka 168. člena ZPP v povezavi s prvim, drugim in tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse, saj predlog tožene stranke tudi po dopolnitvi ni vseboval vseh potrebnih podatkov za odločanje o taksni oprostitvi.
Pritožbeni interes je predpostavka za dovoljenost pritožbe, zato mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. V konkretnem primeru je bilo dolžnikovemu predlogu za odlog izvršbe z dne 4. 12. 2019 v celoti ugodeno. V posledici izdaje dopolnilnega sklepa je zato odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje predmetnega sklepa, torej sklepa z dne 12. 12. 2019, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja.
Prvi odstavek 86. člena ZZVZZ določa, da ima tožnica pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje.
Z razdelitvijo nekdanjega skupnega premoženja je tožeča stranka postala izključna imetnica svojega poslovnega deleža. S svojim poslovnim deležem lahko od delitve naprej vsak od obeh družbenikov ravna v okviru zakonskih določb, zlasti tistih iz ZGD-1, kakor se njemu zdi prav. Drug družbenik glede tega deleža nima pravice, zahtevati njegove prodaje zgolj zato, ker je bil nekoč del skupnega premoženja.
kaznivo dejanje velike tatvine - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Ob tem ni spregledati, da je šlo za dejanje, ki je zahtevalo določeno stopnjo priprave, predrznosti in vztrajnosti, zato prvostopno sodišče pri odmeri kazni obdolžencu utemeljeno ni moglo upoštevati, da bi naj v obravnavani zadevi šlo le za obdolženčevo nepremišljeno dejanje, kar v pritožbi izpostavlja obdolženčev zagovornik.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00035355
ZFPPIPP člen 88, 88/4, 160, 160/2, 221n, 221n/4, 221n/4-5. OZ člen 870, 870/1.
postopek prisilne poravnave - predlog za začetek postopka prisilne poravnave - predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - načrt finančnega prestrukturiranja - mnenje upniškega odbora - ločitveni upniki - soglasje za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice - prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev - premoženje nujno za opravljanje podjema dolžnika - podjem - špedicijska pogodba - špediter - zastavna pravica - pridržna pravica - vnovčenje dolžnikovega premoženja - pobot - nadomestna izpolnitev
V postopku prisilne poravnave nad majhno, srednjo in veliko kapitalsko družbo je s predlogom prisilne poravnave dovoljeno ponuditi tudi prisilno prestrukturiranje zavarovanih terjatev. Prisilno prestrukturiranje učinkuje tako tudi na terjatve upnikov, ki niso privolili v sprejetje prisilne poravnave. Če je predmet načrta finančnega prestrukturiranja tudi prestrukturiranje zavarovanih terjatev za ločitvene pravice, s katerimi so te terjatve zavarovane, nastane posebna pravna posledica, in sicer mora zastavni upnik v takem primeru po začetku postopka prisilne poravnave za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice pridobiti soglasje sodišča. Pravilo o soglasju sodišča za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice ima tako značilnost posebnega pravila - izjeme od splošnega pravila iz drugega odstavka 160. člena ZFPPIPP, po katerem začetek in tek postopka prisilne poravnave ne učinkuje za ločitvene upnike. Iz navedene zakonske določbe nadalje izhaja, da sodišče zavrne soglasje, če je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, nujno za opravljanje podjema dolžnika. O tem soglasju odloči sodišče na podlagi mnenja upravitelja in mnenja upniškega odbora ločitvenih upnikov ter upniškega odbora nezavarovanih upnikov.
Če mora sodišče v skladu z ZFPPIPP o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora in ta v 15 dneh po objavi zahteve za mnenje odločitve o mnenju ne sprejme, velja, da je izpolnjena procesna predpostavlja za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem upniškega odbora. Izjav, ki sta jih v tem postopku podala upniška odbora ni mogoče šteti za obrazloženi mnenji, vendar upniškega odbora ni mogoče prisiliti, da svoje mnenje obrazložijo. Če njihovo mnenje ni obrazloženo (soglasje pa niti ni potrebno) se na ta način upniški odbor odpove možnosti za tvorno sodelovanje pri oblikovanju stališča sodišča prve stopnje o določenem predlogu, o katerem lahko poda mnenje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035972
OZ člen 255, 255/2, 256, 256/3. ZPP člen 7, 154, 154/1, 155, 156, 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 48, 48/1, 48/2.
tožba za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - izpodbijanje darilne pogodbe - darilna pogodba med zakoncema - sporazum zakoncev o delitvi skupnega premoženja - navidezen pravni posel - premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - neodplačno razpolaganje - vrnitev darila - dokazno breme pravdnih strank - neplačevitost dolžnika - podatki o premoženjskem stanju - neuspešna izvršba - škodovanje upnikom - nedovoljena pritožbena novota - vlaganja v nepremičnino - obogatitveni zahtevek - pridobitev solastninske pravice - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo - načelo končnega uspeha - separatni stroški
Dokazno breme glede objektivne neplačevitosti dolžnika je na upniku (tožniku). Dokazno breme za nasprotno trditev, da ima dolžnik dovolj sredstev za poplačilo tožnikove terjatve, je na tožencu.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - vrednotenje zahtevnosti mnenja - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Zahtevnost mnenja se presoja ob upoštevanju teže, kompleksnosti in zahtevnosti strokovnih vprašanj, obsega dokumentacije in časa, potrebnega za izdelavo mnenja. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitev, da je izdelava mnenja temeljila na kliničnopsiholoških pregledih dveh odraslih in otroka ter odnosih med otrokom in vsakim od staršev, da so v mnenju podani izčrpna interpretacija ugotovitev in odgovori na vprašanja v zahtevni družinski situaciji. Del odgovorov je resda enak odgovorom, oblikovanim v predhodno podanem mnenju v vzporedno potekajočem postopku. Drži tudi pritožbena trditev, da se po ugotovitvah izvedenke situacija ni bistveno spremenila, a navedeno ne zmanjšuje stopnje zahtevnosti mnenja. Za izdelavo mnenja je morala namreč izvedenka interpretirati na novo pridobljene podatke in ugotovitve iz razgovorov in kliničnih testov, ta ugotovitev pa ob ostalih neizpodbijanih ugotovitvah utemeljuje sklep, da je bilo mnenje zelo zahtevno.
pravni interes - dopustnost pravnega sredstva - izboljšanje pravnega položaja
Ker iz spisovnih podatkov izhaja, da je dolžnik v navedeni vlogi predlagal, da se izvršba odloži za 5 mesecev, torej do dne 4. 5. 2020, je bilo z izpodbijanim sklepom dolžnikovem predlogu za odlog izvršbe z dne 4. 12. 2019 v celoti ugodeno. Ker tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja, saj je sodišče pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe vezano ne predlagan čas odloga in izvršbe ob ugoditvi predlogu za daljši čas, kot je predlagan, ne more odložiti, dolžnik pravnega interesa za pritožbo nima.
Pritožba se neutemeljeno sklicuje na prvi odstavek 34. člena ZDSS-1, ki dopušča sodišču, da v primeru, če ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, izvede dokaze po uradni dolžnosti. Prvi odstavek 34. člena ZDSS-1 je mogoče upoštevati le v primerih, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev (takega položaja pa v obravnavani zadevi ni bilo). Le v teh primerih sodišče lahko (ne pa mora) izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti (sodba Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 124/2015 z dne 22. 9. 2015). Zgolj možnost izvajanja dokazov po uradni dolžnosti pa ne daje stranki pravice postavljati priči še enkrat ista vprašanja, na katera je ta že odgovorila.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da aktivnosti tožnika spornega dne niso zloraba bolniškega staleža. Tožniku ni bilo izrecno odrejeno, da sme v času odsotnosti z dela zaradi bolniškega staleža zaradi simptomov kronične fibromialgije, zaradi katere je bil predhodno odsoten z dela že 3 leta, v nasprotju z dosedanjo prakso le (pasivno) počivati (v smislu mirovanja) oziroma se sprehajati. Glede na to je tožnik utemeljeno sklepal, da ima odrejen aktivni bolniški stalež, ki v njegovem primeru pomeni, da je smel opravljati tudi kmečka opravila, če jih je zmogel. Splošno znano dejstvo je, da je fibromialgija kronična bolezen, katere pravi vzroki še niso znani, zato njeno zdravljenje nima za cilj bolnikove ozdravitve, ampak le blaženje simptomov in znosnejše življenje. Glede na to v predmetni zadevi ni mogoč sklep, da bi bilo tožnikovo ukvarjanje s kmečkimi opravili, ki jih zmore, v času odsotnosti z dela zaradi bolezni, že pojmovno v neskladju z 233. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker tožnik ni kršil navodil zdravnice, ni podan očitani razlog za redno odpoved iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, da v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ni spoštoval navodil pristojnega zdravnika, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
prepoved pobotanja - venire contra factum proprium - dogovor o pobotu - ničnost izjave
Vendar pa je sodna praksa že zavzela stališče, da prepoved pobotanja ni absolutna, temveč se stranki lahko dogovorita, da je pobot tudi v primerih iz 2. točke 316. člena OZ dopusten. Ker je namen prepovedi pobota zaščita upnika, po oceni pritožbenega sodišča ni nobene pravne ovire za pobot terjatve, ki izvira iz brezpravnega zadržanja denarja, če pobotno izjavo izjavi sam upnik takšne terjatve.
Pritožba je dovoljena samo zoper sklep sodišča prve stopnje. Zoper sklep sodišča druge stopnje pa lahko stranka vloži le revizijo, vendar samo v primeru, če izpodbija sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan.
ZFPPIPP člen 88, 88/4, 160, 160/2, 221n, 221n/4, 221n/4-5.
postopek prisilne poravnave - prestrukturiranje zavarovanih terjatev - predlog prisilne poravnave s prestrukturiranjem zavarovanih terjatev - soglasje stečajnega sodišča - soglasje za zunajsodno uveljavitev ločitvene pravice - mnenje upniškega odbora - obrazložitev mnenja - premoženje dolžnika v postopku prisilne poravnave - nadaljnje poslovanje dolžnika - upoštevanje vseh okoliščin primera - presoja načrta finančnega prestrukturiranja
Če mora sodišče v skladu z ZFPPIPP o posamezni zadevi odločiti na podlagi mnenja upniškega odbora in ta v 15 dneh po objavi zahteve za mnenje odločitve o mnenju ne sprejme, velja, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem upniškega odbora. Izjav, ki sta jih v tem postopku podala upniška odbora ni mogoče šteti za obrazloženi mnenji, vendar upniškega odbora ni mogoče prisiliti, da svoje mnenje obrazloži. Če njegovo mnenje ni obrazloženo (soglasje pa niti ni potrebno), se na ta način upniški odbor odpove možnosti za tvorno sodelovanje pri oblikovanju stališča sodišča prve stopnje o določenem predlogu, o katerem lahko poda mnenje.
plačilo sodne takse za tožbo kot procesna predpostavka - neplačana sodna taksa - domneva o umiku tožbe - sklep o ustavitvi postopka
Ker tožeča stranka ni plačala takse za tožbo, pred tem pa je bila opozorjena, da mora za odlog plačila predložiti ustrezna dokazila in ji je bilo zagroženo, da bo sicer takšen predlog za odlog plačila sodne takse zavržen, je sodišče pravilno postopek ustavilo.