odškodninska odgovornost odvetnika - profesionalna skrbnost odvetnika - nepopolna vloga odvetnika - podpis pritožbe - vzročna zveza - možnost uspeha pravnega sredstva
Sodišče prve stopnje bi moralo presojati, ali bi bil tožnik tudi v primeru meritorne obravnave vložene pritožbe v zadevi I P .../..... obsojen na plačilo vztoževanega zneska. Odškodninska odgovornost odvetnika je podana le tedaj, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem, ki ga je opustil, torej da bi tisto, kar bi odvetnik moral narediti, pa je opustil, stranki ob normalnem teku stvari prineslo uspeh v postopku.
Do zmanjšanja premoženja (do pravno priznane škode) ne pride le tedaj, ko se zmanjša aktiva, temveč tudi tedaj, ko se poveča pasiva. Takšno zmanjšanje premoženja predstavlja tudi s pravnomočno odločbo naložena obveznost plačila določenih dajatev. Pomemben je premoženjski saldo - ostanek premoženja, ko se pasiva odšteje od aktive.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00035131
ZPP člen 155, 318, 318/1.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno premoženje zakoncev - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - poslovni delež v gospodarski družbi - dejstva v nasprotju z dokazi - splošno znana dejstva - v poslovni register vpisani podatki - zemljiškoknjižni podatki - nevložitev odgovora na tožbo - priznana dejstva - umik tožbe - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - nepotrebni stroški
Podatki iz poslovnega registra in zemljiške knjige niso splošno znana dejstva, le dobroverna tretja oseba se lahko v pravnem prometu zanaša nanje. Zakonec pa lahko zatrjuje in dokazuje, da gre za originarno (v času trajanja zakonske zveze in z delom zakoncev) pridobljeno premoženje, ki je skupno. Ker je tožnik to storil, toženka pa na to ni odgovorila, se šteje, da je to priznala.
odškodninska odgovornost bolnice - odgovornost delodajalca za ravnanje delavca - dolžnostno ravnanje zdravnika - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - drugo izvedensko mnenje - vzročna zveza - degenerativne spremembe - vzrok za nastanek škode - vpliv zdravil
Ker ni ugotovljene prav nobene okoliščine, ki bi kazala na neustrezno strokovno ravnanje kateregakoli od delavcev toženkinega zavarovanca, in celo, da sporno (a ustrezno) ravnanje sploh ni (ne more biti) vzrok za tožničine težave, je bil njen zahtevek pravilno zavrnjen.
ZDZdr člen 39, 53, 67, 67/3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365-2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - pravica biti navzoč pri izvajanju dokazov - neizkazana vročitev izpodbijanega sklepa - učinek pravnomočnosti odločbe - kriterij nujnosti
Z ozirom na to, da v trenutku predmetnega pritožbenega odločanja ni razvidno, ali je bil izpodbijani sklep vročen tudi sami pridržanki oziroma njeni najbližji osebi oziroma ali se je slednjima rok za vložitev pritožbe iztekel, to sodišče hkrati ni odločilo, da se sklep potrdi. Če bosta slednja pritožbi vložila, bo to sodišče v nadaljevanju odločalo tudi o teh pritožbah, sicer pa bo učinek pravnomočnosti sklepa nastopil, ko se bo tudi njima rok za pritožbo iztekel.
KZ-1 člen 211, 211/1, 305, 305/1. ZKP člen 10, 10/1, 372, 372-3.
kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo - uradna oseba - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki - že pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - ne bis in idem - zavrnilna sodba - kršitev kazenskega zakona
Ker je zavrnilna sodba zaradi kaznivega dejanja pred predložitvijo pritožbe državne tožilke sodišču druge stopnje postala pravnomočna, je pritožbeno sodišče ob ugotovitvi prekrivanja znakov goljufije s kaznivim dejanjem lažnega izdajanja za uradno osebo po prvem odstavku 305. člena KZ-1 po uradni dolžnosti tudi za kaznivo dejanja po 305. členu KZ-1 izdalo zavrnilno sodbo. Ugotovilo je kršitev iz 3. točke 372. člena ZKP.
Sodišče je v 14. točki izpodbijane sodbe jasno zapisalo, da se ni ukvarjalo z razlogi ničnosti ali izpodbojnosti, ker da je zahtevek tožeče stranke na vpis tožeče stranke v sodni register kot imetnika 50 % poslovnega deleža v družbi M. d.o.o. nesklepčen. Razloge za nesklepčnost tega zahtevka je sodišče obrazložilo v točkah 13. in 14. izpodbijane sodbe. Če sodišče presodi, da tožba ni sklepčna, sodišču ni treba izvajati nobenih nadaljnjih dokazov. Izvedba predlaganih dokazov s strani tožnika, na katere se sklicuje v pritožbi, tako res ne bi privedla do drugačne odločitve, zato je njihova izvedba nepotrebna.
V skladu z določbo drugega odstavka 181. člena ZPP mora tožeča stranka za ugotovitveno tožbo izkazati, da ima pravno korist od vložitve tožbe. Izkazati mora interes, ki je pravno utemeljen, kar pomeni, da mora izkazati, da bi ji uspeh v takšni pravdi odprl možnost, da v nadaljnjem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki jo zagotavlja zakon. Tožeča stranka je to pravno korist utemeljevala izključno na dejstvu, da se bo po ugotovitvi ničnosti oziroma izpodbojnosti Sporazuma, kar je zahtevala pod I/2 in II/2 točko primarnega in podrejenega tožbenega predloga, lahko vpisala v sodni register kot imetnik 50 % poslovnega deleža v družbi M. d.o.o. na podlagi pogodbe o brezplačnem prenosu poslovnega deleža SV 453/14, kar je zahtevala pod 2. točko tožbenega predloga. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je zahtevek tožeče stranke iz 2. točke tožbenega predloga na vpis v sodni register kot imetnik 50 % poslovnega deleža v družbi M. d.o.o. nesklepčen oziroma neizvršljiv je jasno, da tožeča stranka ni izkazovala pravnega interesa za ugotovitev ničnosti in izpodbojnosti.
SPZ člen 9, 43, 43/2, 266. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15. ZTLR člen 29.
originalna pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovanje dela nepremičnine - dobra vera - domneva dobre vere - dokazna ocena - dokazno breme - priposestvovanje na družbeni lastnini - priposestvovalna doba - začetek teka priposestvovalne dobe - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da slaba vera očeta ne pomeni avtomatično, da je bil v slabi veri tudi tožnik, saj se dobra vera priposestvovalca presoja samostojno. Zgolj pritožbena navedba, da ni verjetno, da oče spornega lastništva ne bi omenil sinu, ne zadošča za drugačen zaključek. Tudi po presoji pritožbenega sodišča iz navedenega izhaja, da dobra vera tožnika v zvezi z lastništvom spornega dela nepremičnine ni izpodbita.
SPZ člen 67, 67/2, 67/5, 106, 108, 116, 118, 118/2.
poslovne stavbe in poslovni prostori - upravnik - stroški obratovanja in upravljanja - etažna lastnina - skupni deli stavbe - posebni skupni del
Tožena stranka se neutemeljeno sklicuje na določbo 12. člena Pogodbe o vzajemnih razmerjih, zlasti drugi odstavek te določbe, ker etažna lastnina po PEL ni bila vpisana v zemljiško knjigo in tako tudi ne skupni deli celotnega poslovnega centra kot tudi ne skupni deli posamezne lamele. Tako je idealni solastniški delež 13,31 % na celotnem objektu tisti količnik, ki ga sme tožeča stranka upoštevati pri obračunavanju stroškov upravljanja in stroškov obratovanja objekta.
ZST-1 člen 34, 34/1. ZST-1 tarifna številka 1121, 1122.
sodna taksa za pritožbo - neplačana sodna taksa - domneva o umiku pritožbe - sklep o ustavitvi postopka - odmera sodne takse za pritožbo - izdaja plačilnega naloga - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Tudi če se pritožbeni postopek zoper odločbo sodišča prve stopnje konča z umikom pritožbe, je treba plačati sodno takso, ki pa se v primeru, če se pritožbeni postopek konča z umikom pritožbe pred razpisom naroka za obravnavo oziroma pred začetkom seje senata, zniža za polovico (tar. št. 1122 Taksne tarife).
sodna taksa - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - obročno plačilo sodne takse - kreditna obveznost
Po drugem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče stranki dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Presoje po navedenem določilu prvostopenjsko sodišče ni opravilo. Ker je ni, tudi ni upoštevalo ustaljenega stališča sodne prakse, po kateri se prevzete kreditne obveznosti prosilca v okviru predloga za obročno plačilo vendarle upoštevajo, saj višina kreditnih obveznosti lahko pogojuje občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje stranke in njenih družinskih članov ob takojšnjem plačilu sodne takse.
ZPP člen 17, 17/3, 41, 41/1, 182, 182/3, 185, 185/1, 339, 339/1. ZZZDR člen 51, 51/2.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - podrejeni tožbeni zahtevek - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ustalitev pristojnosti - znižanje tožbenega zahtevka - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - načelo realne subrogacije - z delom pridobljeno premoženje - premoženje nezakonitega izvora - delo na črno
Denarna sredstva, ki jih je tožnik po trditvah pritožnice pridobil v času trajanja zunajzakonske skupnosti s preprodajo droge, ne predstavljajo njunega skupnega premoženja, saj v primeru preprodaje drog ne gre za zakonito plačano delo kot v primeru dela na črno.
ugovor proti odpustu obveznosti - aktivna legitimacija - zavrženje ugovora
V postopku osebnega stečaja zakon sicer daje upniku možnost, da tudi po poteku roka za prijavo terjatev, določenega v drugem odstavku 59. člena ZFPPIPP, veljavno prijavi svojo terjatev, vendar pa s tem tvega, da ne bo mogel uveljavljati katere od pravic, ki bi jih imel, če bi terjatev prijavil v trimesečnem roku po objavi oklica o začetku stečajnega postopka: v tem primeru upnik ni pridobil pravice vložiti ugovora zoper odpust obveznosti.
velika tatvina - sostorilstvo - odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja
Odločilnost obtoženčevega prispevka je po prepričanju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v zadostni meri argumentiralo s pomočjo tekom dokaznega postopka ugotovljenimi okoliščinami, da je bil obtoženec vešč in izkušen voznik ter kot tak vrhunsko usposobljen za uspešno izpeljavo pomembnega dela pri izvršitvi kaznivega dejanja – hitrega umika s kraja njegove storitve. Uspešno izvedbo kaznivega dejanja je obtoženec kot voznik zagotavljal tudi na ta način, da se je s kombiniranim vozilom vzvratno povsem približal objektu ter omogočil lažje in s tem hitrejše nakladanje odtujene robe.
sklep o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - končni uspeh strank
Določilo 158. člena ZPP pa pomeni poseben primer povračila stroškov po načelu krivde. Velja pravilo, da mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti vse pravdne stroške. Razlog, zaradi katerega se je odločil za umik tožbe, ni pomemben. Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka.
pritožba - nezadostno število izvodov pritožbe - zavrženje pritožbe - poziv na dopolnitev
Ker tožena stranka v roku, ki ga je naložilo sodišče, ni vložila zadostnega števila izvodov pritožbe za sodišče in nasprotno stranko, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njeno pritožbo zavrglo (šesti odstavek 108. člena ZPP).
Po izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim je bil zavrnjen tožnikov ugovor zoper plačilni nalog z dne 24. 12. 2019, je prvo sodišče izdalo sklep z dne 13. 3. 2020 (priloga C2), s katerim je tožnika oprostilo plačila dodatne sodne takse po plačilnem nalogu z dne 24. 12. 2019 v znesku 366,00 EUR in navedeni plačilni nalog razveljavilo. Glede na to tožnik nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 30. 1. 2020. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (četrti odstavek 343. člena ZPP).
odločba o prekršku - opis prekrška - zakonski znaki prekrška - obstoj prekrška - kršitev materialnih določb zakona - lobiranje
Sodišče prve stopnje je pravilno ustavilo postopek o prekršku zoper storilko na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker v izreku odločbe prekrškovnega organa niso razvidni zakonski znaki prekrškov po petnajsti in šestnajsti alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK .
Kot prekršek po petnajsti alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK je sankcionirano ravnaje lobiranca, ki je v nasprotju z drugim odstavkom (lobiranci lahko privolijo v stike z lobistom samo po predhodni preveritvi, ali je lobist vpisan v register lobistov, razen izjem, določenih v četrtem odstavku 58. člena tega zakona) ali tretjim odstavkom 69. člena ZIntPK (če bi pri stiku z določenim lobistom pri lobirancu nastalo nasprotje interesov, je lobiranec stik dolžan odkloniti).
Zakonski znaki prekrška po šestnajsti alineji prvega odstavka 77. člena ZIntPK pa so izpolnjeni, če lobiranec v roku 10 dni od poskusa lobiranja ne prijavi komisiji lobista, ki lobira izven zakonskih okvirov, ki lobirancu posreduje netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije ali če ravna proti predpisom, ki določajo prepoved sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije ali javnimi nalogami lobirancev (70. člen ZIntPK), ali če ni vpisan v register v register lobistov v skladu z 58. členom.
V opisu dejanja ni konkretizirana niti izjema iz četrtega odstavka 58. člena ZIntPK in tako iz izreka ni jasno, da izjema za lobista A. A. ni veljala, česar ni mogoče nadomestiti z obrazložitvijo, saj gre za zakonski znak, ki mora biti konkretiziran v izreku odločbe.
V opisu dejanj pa tudi ni konkretizacije, s katero bi bilo opredeljeno, da je storilka v zvezi s projektom C. sploh sprejemala kakršnekoli odločitve, oziroma da je sodelovala pri obravnavi in sprejemanju predpisov ali odločitev v zvezi s tem projektom.
ZP-1 člen 55, 55/1, 55/2, 62, 62-3, 155, 155/1, 155/1-3. URS člen 22, 29, 29-3.
hitri postopek o prekršku - postopek pred prekrškovnim organom - zahteva za sodno varstvo - izjava o dejstvih in okoliščinah - prekluzija - pravica do zagovora - pravica do izvajanja dokazov - temeljna jamstva poštenega postopka
Pravna in odgovorna oseba sta v izjavi navedli resnično dejstvo, da je o pravilnosti uvrstitve blaga v tarifno številko še bil odprt carinski postopek, za izid katerega storilca ob podajanju izjave nista mogla vedeti, kakor tudi za izid nista mogla vedeti ob vložitvi zahteve za sodno varstvo. Pritožbeno sodišče se zato ne more strinjati z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je odločilna dejstva in okoliščine glede presoje o nepravilno navedenih podatkih o tarifni oznaki blaga oprlo na odločbo Ministrstva za finance in na sodbo Upravnega sodišča RS kot na dokaz, ki je nastal po vložitvi zahteve za sodno varstvo, pri tem pa storilcema ni dopustilo, da bi v zahtevi za sodno varstvo uveljavljala pravico do zagovora in do izvajanja dokazov v njuno korist, kar je sodišče obrazložilo z utemeljitvijo, da sta pri navajanju dejstev in okoliščin prekludirana iz razloga, ker sta že ob podajanju izjave vedela v čem je bil predmet inšpekcijskega postopka carinske kontrole in bi že v izjavi morala skladno z drugim odstavkom 55. člena ZP-1 navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, pa tega nista storila. Po presoji pritožbenega sodišča bi se v teh okoliščinah prekluzija morala umakniti pravici do zagovora in izvajanju dokazov v njuno korist, s čimer bi bila zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - vrednotenje zahtevnosti mnenja - zahtevnost izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Zahtevnost mnenja se presoja ob upoštevanju teže, kompleksnosti in zahtevnosti strokovnih vprašanj, obsega dokumentacije in časa, potrebnega za izdelavo mnenja. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitev, da je izdelava mnenja temeljila na kliničnopsiholoških pregledih dveh odraslih in otroka ter odnosih med otrokom in vsakim od staršev, da so v mnenju podani izčrpna interpretacija ugotovitev in odgovori na vprašanja v zahtevni družinski situaciji. Del odgovorov je resda enak odgovorom, oblikovanim v predhodno podanem mnenju v vzporedno potekajočem postopku. Drži tudi pritožbena trditev, da se po ugotovitvah izvedenke situacija ni bistveno spremenila, a navedeno ne zmanjšuje stopnje zahtevnosti mnenja. Za izdelavo mnenja je morala namreč izvedenka interpretirati na novo pridobljene podatke in ugotovitve iz razgovorov in kliničnih testov, ta ugotovitev pa ob ostalih neizpodbijanih ugotovitvah utemeljuje sklep, da je bilo mnenje zelo zahtevno.
kaznivo dejanje velike tatvine - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - olajševalne in obteževalne okoliščine
Ob tem ni spregledati, da je šlo za dejanje, ki je zahtevalo določeno stopnjo priprave, predrznosti in vztrajnosti, zato prvostopno sodišče pri odmeri kazni obdolžencu utemeljeno ni moglo upoštevati, da bi naj v obravnavani zadevi šlo le za obdolženčevo nepremišljeno dejanje, kar v pritožbi izpostavlja obdolženčev zagovornik.