Tožnica ima sistemski lupus eritematozus, pogosto febrilna stanja, da se pojavlja Sjogrenov sindrom in Raynaudov fenomen. Ima kronično neozdravljivo bolezen, terapevtsko obravnavano z različno medikamentozno terapijo, vključno z biološkimi zdravili, injiciranimi hospitalno v določenih časovnih obdobjih. Vendar pa objektivizirana medicinska dokumentacija po prepričljivem sodno izvedenskem mnenju izkazuje, da se je bolezen po medikamentozni terapiji umirila, da je v remisiji, da ni multiple skleroze ali nevrolupusa, da ni prizadetega centralnega živčnega sistema, ledvične prizadetosti v sklopu lupusa, niti napredujoče pljučne prizadetosti v sklopu avtoimunske bolezni. Ob takšnih ugotovitvah izvedencev medicinske stroke je mogoče zaključiti le, da pri tožnici ne gre za popolno izgubo delavne zmožnosti za organizirano pridobitno delo, temveč zmanjšano delavno zmožnost ob nadaljnjem obstoja preostale delovne zmožnosti z omejitvami, indiciranimi iz zdravstvenih razlogov.
ZPP člen 286, 286/1, 286/4, 286a, 286a/5. OZ člen 50, 435.
kupoprodajna pogodba - dogovor o kupnini - dogovorjena kupnina - volja pogodbenih strank - višina kupnine - kompenzacija - sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij - prevzem dolga - navidezna (simulirana) pogodba - neobstoječ pravni posel - ugovor pasivne legitimacije - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov - ustrezna skrbnost - odpoved pooblastila - opravičljivi razlogi za zamudo - obstoj dolga - pobot - upniško dolžniško razmerje - darilo - neupravičena obogatitev
Če toženec zatrjuje, da gre za navidezno pogodbo, bi jo moral pred sodiščem izpodbijati, saj bi le tako lahko bilo ugotovljeno, da je navidezna.
Sodišče prve stopnje se je zmotno sklicevalo na peti odstavek 286.a člena ZPP. Ta člen je treba tolmačiti v povezavi z 286. členom ZPP, saj peti odstavek 286.a člena ZPP velja le za vloge in listine, posredovane sodišču pred opravo prvega naroka za glavno obravnavo. Drugačno tolmačenje bi povsem izničilo določila prekluzije prvega in četrtega odstavka 286. člena ZPP.
trditveno breme - razpravno načelo - odlog izvršbe - posebno upravičen razlog
Pritožba utemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim delom odločitve kršilo razpravno načelo. Dejstev, na katerih temelji izpodbijana odločitev, namreč vlagatelj predloga ni zatrjeval, sodišče pa glede na določbo 71. člena ZIZ, iz posebno upravičenih razlogov (torej po drugem odstavku 71. člena ZIZ) izvršbe ne more odložiti po uradni dolžnosti.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za opravo dejanja - vložitev odgovora na tožbo - subjektivni rok
Subjektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje v primeru, ko se naproša dovolitev vložitve odgovora na tožbo, teče od dneva, ko je stranka zvedela, da je rok za vložitev odgovora na tožbo zamudila.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče prve stopnje je razjasnilo vsa odločilna dejstva in pravilno ugotovilo, da obsojenec dela v splošno korist po sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru IV K 56536/2017 z dne 28. 8. 2018, ki je postala pravnomočna in izvršljiva dne 25. 9. 2019 in po kateri bi moral opraviti 1078 ur dela v splošno korist v obdobju enega leta, ni opravil iz subjektivnih in ne iz objektivnih razlogov.
Okoliščina, da si je obsojenec po izreku pravnomočne sodbe, po kateri bi moral opraviti delo v splošno korist, ustvaril družino, ni okoliščina, ki bi obsojencu preprečevala, da v roku, ki ga je določilo sodišče s pravnomočno sodbo, delo v splošno korist opravi.
Prav tako med objektivne okoliščine ni šteti obsojenčeve odločitve, da bo v tem času raje delal v tujini in nekaj zaslužil. Gre za namreč za subjektivno odločitev obsojenca, s katero je zaslužku dal prednost pred izpolnitvijo izvršitve kazenske sankcije, naložene s pravnomočno kazensko sodbo. Zavestno se je odločil, da bo ravnal v nasprotju s pravnomočno sodbo, zato je odločitev sodišča prve stopnje, razvidna iz izreka napadenega sklepa, pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035633
KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 445č, 445č/2.
sporazum o priznanju krivde - sodba o kaznovalnem nalogu - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - umik ugovora
Obdolženec, ki si je premislil, pa lahko podoben učinek kot s sodbo o kaznovalnem nalogu doseže tudi kasneje v postopku z uporabo drugih institutov, bodisi z državno tožilko sklene sporazum o priznanju krivde bodisi prizna krivdo, ter na ta način doseže, da se postopek konča brez oprave glavne obravnave, k čemur se sedaj prizadeva obdolženec.
pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo procesnega dejanja
Obsojenec niti v ugovoru niti v pritožbi zoper prvostopni sklep ne navaja okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, da je rok zamudi iz opravičenih razlogov, niti ne predlaga vrnitve v prejšnje stanje. Zgolj pavšalno zatrjuje, da v 8 dnevnem roku ne bi mogel urediti niti brezplačne pravne pomoči, ki mu pripada po zakonu kot prejemniku socialne pomoči. Zato s svojo pritožbo ne more biti uspešen.
ZPIZ-2 člen 129.. BBHSZ člen 20, 21, 22, 22/2, 23.
starostna pokojnina - zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnik določeno zavarovalno dobo dopolnil v BiH in ne pri slovenskem nosilcu zavarovanja. Ker gre za dobo, dopolnjeno v dveh sedaj samostojnih državah, je vprašanje upoštevanja teh dob in pa določitev dajatev uredil Sporazum o socialnem zavarovanju, ki predstavlja mednarodno pogodbo.
Sodišče prve stopnje in že pred tem toženec, pri upoštevanju pokojninske dobe za odmero starostne pokojnine pravilno v zvezi z drugim odstavkom 22. člena Sporazuma ni upoštevalo pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil v BiH. Doba prebita in dopolnjena v BiH se v vsakem primeru šteje le glede izpolnjevanja pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, ne upošteva pa se pri odmeri pokojnine. Izjema bi bila le doba, krajša od 12 mesecev, za katero je v 23. členu Sporazuma o socialnem zavarovanju izrecno določeno, da mora to zavarovalno dobo nosilec druge države pogodbenice, v konkretnem primeru bi bila to Slovenija, pri pridobitvi, ohranitvi ali ponovnem priznanju pravice do dajatve upoštevati pri izračunu tako, kot če bi bila dopolnjena po njegovih pravnih predpisih. Vendar v tožnikovem primeru ne gre za dobo krajšo od 12 mesecev, ampak za daljšo dobo. V tožnikovem primeru gre za situacijo, ko je izpolnil pogoje za priznanje pravice do samostojne pokojnine že s slovensko zavarovalno dobo in mu je bila skladno z 21. členom Sporazuma priznana pravica do pokojnine, upoštevaje le slovensko zavarovalno dobo.
Mandatarjevo izpolnitveno ravnanje je obligacija prizadevanja. Pravna narava razmerja pove, da se posel opravlja na nevarnost naročnika, kar pomeni, da tveganje glede uspeha posla bremeni naročnika. Uspeh posla torej ni merilo mandatarjeve (ne)pravilne izpolnitve. Neuspeh posla zato sam po sebi še nima značilnosti kršitve mandatarjeve (izpolnitvene) obveznosti. Mandatar se zaveže, da si bo končni interes, zaradi uresničitve katerega naročnik sklepa pogodbo, prizadeval doseči in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno (profesionalno) skrbnostjo. Zato ima mandatar pravico do plačila za trud.
Zaradi obrazloženega je neutemeljena zahteva tožeče stranke, da zaradi dejstva, ker sodišče svoje odločitve ni moglo opreti na izvedensko mnenje sodnega izvedenca ortopeda, le-ta ni upravičen do priznanja pravice do priznane nagrade in nadomestila za stroške. Izvedenec z izvedovanjem, ki je po svoji naravi obligacija prizadevanja krši obveznosti pravilne izpolnitve le, če ravna v nasprotju z ustrezno zahtevano profesionalno skrbnostjo. Izvedenec mora ravnati v skladu s pravili medicinske stroke, pri čemer se zahteva standard skrbnosti dobrega gospodarja.
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/2, 165, 165/2, 358, 358-5.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba roke - višina odškodnine - prenizka odškodnina - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin - upoštevanje specifičnega položaja oškodovanca in razpona odškodnin v podobnih primerih - starost oškodovanca - degenerativne spremembe - sodna praksa - izvedensko mnenje - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnik utemeljeno opozarja na prenizko odmerjeno odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Iz izvedenskega mnenja med drugim izhaja, da pri tožniku zaradi utrpelih poškodb obstaja možnost hitrejšega napredovanja degenerativnih sprememb, da mora vložiti več truda v vsa zahtevnejša fizična dela z zgornjimi udi, vsa zahtevnejša moška opravila in v svoje poklicno delo, težje pa se tudi ukvarja s športnimi aktivnostmi. Sodišče prve stopnje je navedene posledice tožnikovih poškodb sicer upoštevalo, a je pri tem pripisalo premajhen pomen tožnikovi starosti (ob poškodbi 36 let) ter da se mu bo stanje z leti kvečjemu le poslabševalo. Ob tem ni nepomembno, da je tožnik desničar, poškodoval pa si je ravno desno roko.
Tožeča stranka zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca ni upravičena do sorazmernega dela vdovske pokojnine, ne glede na zatrjevano nezmožnost za delo, svojo starost in socialne okoliščine. Pritožbene navedbe v smeri izkazanosti obstoja starostnega pogoja na strani tožeče stranke, slabih socialnih okoliščin in slabega zdravstvenega stanja ne morejo v ničemer vplivati na odločitev, ali je tožeča stranka upravičena do sorazmernega dela vdovske pokojnine in slednje je edino relevantno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00038548
ZIZ člen 57, 58, 58/1, 58/3, 273, 273/1, 273/1-2. ZPP člen 142, 339, 339/2, 339/2-8, 347, 347/2, 358, 358-6.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - vpis zaznambe prepovedi - sredstvo zavarovanja - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - osebna vročitev - pravica do izjave
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da se morajo pisanja, v katerih se stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti po pravilih iz 142. člena ZPP, torej osebno.
Sredstvo zavarovanja v predlagani začasni odredbi je vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, takega zavarovanja pa tožnik ne more doseči, ker toženka ni (več) lastnica nepremičnine.
Pritožbeno sodišče ni opravilo pritožbene obravnave, ker bi tudi sodišče prve stopnje, če bi mu bila zadeva vrnjena v nov postopek, postopalo na enak način; upoštevalo bi odgovor na ugovor tožnika in brez naroka (znova) ugodilo ugovoru in sklep o zavarovanju razveljavilo, že (zgolj) iz razloga, ker ni pogojev za zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi. Odločilna je okoliščina, da je pritožbeno sodišče odpravilo kršitev sodišča prve stopnje, s tem, ko je upoštevalo tožnikov odgovor na ugovor, na ta način pa je postopalo tudi racionalno, ker je bilo mogoče kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP odpraviti na seji senata, brez posega v pravice tožnika do (neposrednega) izjavljanja.
Ker je pri utemeljenem sumu posredi verjetnost storitve kaznivega dejanja, obdolženčev zagovor ne more biti ocenjen kot dokaz, ki mu je treba v primerjavi z drugimi dokazi brez zadržkov slediti.
OZ člen 311. ZS člen 109, 109/1. ZFPPIPP člen 255. ZIZ člen 139. URS člen 22, 125, 127, 127/2. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8.
vračilo varščine - obstoj dogovora - ugovor predpravdnega pobotanja - ugovor pobotanja v pravdi - pogoji za pobot - istovrstnost terjatev - preračun iz tuje valute - menjalno razmerje - uveljavljanje terjatev v tuji valuti - enotna sodna praksa - specialni postopek - pobot v stečaju - pobot v izvršilnem postopku - materialno procesno vodstvo - skrbnost stranke - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - spreminjanje navedb
Sodišče prve stopnje se je oprlo na odločbe Vrhovnega sodišča III Ips 13/96 z dne 6. 11. 1996, Višjega sodišče v Celju Cp 789/97 z dne 2. 7. 1998 in Višjega sodišča v Kopru I Cpg 20/2000 z dne 1. 6. 2000. V vseh navedenih odločbah so sodišča zavzela povsem jasno in nedvoumno stališče, da če se vtoževana in v pobot ugovarjana terjatev glasita na različni valuti, istovrstnost terjatev kot predpostavka pobotanja ni izpolnjena. Enako stališče je zavzeto tudi v komentarju nemškega Bürgerliches Gesetzbuch (BGB) in v sodni praksi avstrijskega vrhovnega sodišča - torej v pravnih sistemih, na vplivu katerih temelji tudi slovenski pravni sistem. Dejstvo, da o navedenem vprašanju (ki po svoji vsebini zagotovo ni edinstveno) v Sloveniji ni novejše sodne prakse, po presoji višjega sodišča jasno dokazuje, da zoper citirano stališče v praksi ni pomislekov.
OZ člen 395, 433. ZPP člen 254, 286a, 286a/4, 292, 339. ZFPPIPP člen 296, 296/3.
revolving kredit - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - premoženjska celota - neodplačna pridobitev - stečaj dolžnika - solidarna obveznost - vsebina solidarnosti dolžnikov - prekluzija dejstev in dokazov - znova začeta glavna obravnava - izvedensko mnenje - neposredno zaslišanje izvedenca - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - bistvene kršitve določb postopka - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z odločitvijo, da sodišče prve stopnje ponovno odpre glavno obravnavo (292. člen ZPP), je bila tožena stranka znova upravičena vložiti pripravljalno vlogo, s katero je odgovorila na navedbe tožeče stranke.
Glede na to, da je imela tožeča stranka tudi po dopolnitvi izvedenskega mnenja obširne pripombe in na pomen, ki ga je za končno odločitev v obravnavani zadevi imelo izvedensko mnenje, bi sodišče moralo za odstranitev vsakršnega dvoma o pravilnosti izvedenskega mnenja izvedenko tudi zaslišati.
Sodišče lahko postavi novega izvedenca tudi v primeru, ko zaradi usodnosti pomena izvedenskega mnenja za izid pravde in zavedajoč se določenega znanstvenega tveganja pri zahtevnejših ekspertizah oceni, da je treba pravilnost sicer jasnih in popolnih izvedenčevih ugotovitev preveriti še z mnenjem drugega izvedenca.
V kontekstu 433. člena OZ ni bistven podatek o deležu premoženja, ki se prenaša, ampak kaj to premoženje predstavlja. Tudi manjši odstotek celotnega premoženja (aktive) ne izključuje možnosti, da bi to premoženje ali njegov del predstavljalo zaokroženo gospodarsko celoto.
Stališče, da se 433. člen OZ ne uporabi v primerih odplačnih razpolaganj za pošteno ceno, se ne more uporabiti, če pridobitelj premoženja prenosniku ni opravil realne protidajatve, ki bi pomenila ohranjanje premoženjske mase, ampak je prišlo do zapiranja terjatev na podlagi kompenzacij.
Morebitna opustitev izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika v stečaju ne vpliva na uporabo 433. člena OZ.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
kilometrina - kraj opravljanja dela - službena pot - prevoz na delo in z dela
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju od navedenega v pogodbi o zaposlitvi dejansko spremenjen pogodbeni kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožniku začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00035206
Splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 (2017) člen 9, 9/2, 9/2-3, 9/3, 9/4. ZPP člen 315. OZ člen 239, 239/1. ZZVZZ člen 63, 65.
javni sektor - plače javnih uslužbencev - kolektivna pogodba za javni sektor - aneks h kolektivni pogodbi - zdravstvena dejavnost - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - splošni dogovor - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - kršitev dogovora - povrnitev škode - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - odškodninska odgovornost zavoda - pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev sodelovalne dolžnosti - sklep Vlade RS - pravna narava sklepa Vlade - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - sprememba splošnega dogovora s sklepom vlade - vmesna sodba
Če se med letom, za katerega velja splošni dogovor, spremeni višina elementov za izračun plač planiranih delavcev, je treba za spremembo cene programov in storitev praviloma skleniti aneks. Izjema velja za spremembo zneska osnovne plače po plačni lestvici (3. črtica drugega odstavka in tretji odstavek 9. člena SD 2017). Aneks v tem primeru ni potreben. Če se sprememba zneska osnovne plače določi z aneksom h kolektivni pogodbi (ki ureja spremembo plač v javnem sektorju), se takšna sprememba v kalkulaciji cen zdravstvenih storitev upošteva avtomatično (četrti odstavek 9. člena SD 2017). To pomeni, da za spremembo cen aneks ni potreben.
Sklep Vlade Republike Slovenije ni oblastveni akt (sklep Ustavnega sodišča RS, U-I-264/09-7 in sklep VS RS I Up 281/2012), njen sklep o zavrnitvi predloga za zvišanje cen pa je protipraven. Odločitev Vlade Republike Slovenije namreč ne more posegati oziroma spreminjati pravic in obveznosti udeležencev SD 2017. To pa pomeni tudi, da se tožena stranka svoje odškodninske odgovornosti zaradi kršitve svoje sodelovalne dolžnosti pri sklepanju aneksa k dogovoru za leto 2017 ne more razbremeniti s sklicevanjem na odločitve drugih, in tako tudi ne na dokončno odločitev Vlade RS.
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 82, 204, 204/4, 205, 208.. ZDR-1 člen 31, 49.
prevoz na delo in z dela - kilometrina - kraja opravljanja dela - pogodba o zaposlitvi - službeno potovanje
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravila tožnica v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu z določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbi o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjen kraj opravljanja dela, saj pogodba o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določa glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016).