plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - delavec policije - bruto in neto znesek
Bistveno je, da bi morala tožena stranka v svojih navedbah jasno navesti, da je tožnik (eventualno) upravičen do pravic uradniškega delovnega mesta višji policijski inšpektor III, ter na takšni trditveni podlagi dokazovati, da je upravičen do 35., in ne 37. (izhodiščnega) plačnega razreda.
Tožena stranka ni podala zadostne trditvene podlage, da bi bilo dopustno upoštevati njene pritožbene navedbe, da je tožnik v času dejanskega opravljanja višje vrednotenega delovnega mesta upravičen do plače v višini 35. izhodiščnega plačnega razreda.
Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče tožniku dosoditi razliko v plači v bruto znesku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od bruto zneska. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni upravičen do izplačila bruto zneska plače, ampak do neto zneska, saj mora izplačevalec (delodajalec oziroma tožena stranka) ob izplačilu prejemka pravilno obračunati in plačati tudi davke in prispevke, nato pa delavcu izplačati pravilen neto znesek.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 211, 211/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - dokazno breme - škodni dogodek
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da naj bi prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo pravila o dokaznem bremenu s tem, ko je ugotovilo, da ni mogoče z gotovostjo potrditi obstoja škodnega dogodka dne 15. 9. 2017, kar pomeni, da ga je tožnik lažno prikazal. Pritožba očita prvostopenjskemu sodišču, da bi moralo zaključiti, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega razloga za izredno odpoved, kot ji nalaga pravilo o dokaznem bremenu po drugem odstavku 84. člena ZDR-1. Takšen pritožbeni zaključek je napačen. V sferi dokazovanje toženca, ki je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi in nosi dokazno breme, je bilo dokazovanje, da je tožnik dne 18. 9. 2017, ko je opravil prijavo škodnega zavarovalnega primera na svojem vozilu, lažno prikazal, da se je škodni dogodek zgodil dne 15. 9. 2017, medtem, ko je v isti prijavi zavarovalnega primera zamolčal škodni dogodek z dne 18. 9. 2017. V pravdnem postopku je toženka (kot delodajalec) postavila takšne trditve in jih dokazovala z dokumentacijo, iz katere nedvomno izhaja, da škodnega dogodka z dne 18. 9. 2017 tožnik ni navedel pri prijavi škode prav na navedeni dan. S tem se je dokazno breme prevalilo na tožnika, ki je dokazoval možnost obstoja škodnega dogodka z dne 15. 9. 2017, katerega je navedel v prijavi pri zavarovalnici. Izvedensko mnenje sicer dokazuje, da je tožnikov avtomobil lahko bil poškodovan v dveh dogodkih in da drugega dogodka ni mogoče izključiti, hkrati pa izvedensko mnenje ne potrdi z gotovostjo obstoja škodnega dogodka z dne 15. 9. 2017, kot ga je predstavil tožnik. Tožnik torej obstoja škodnega dogodka dne 15. 9. 2017, katerega je navedel v zavarovalni prijavi dne 18. 9. 2017, po presoji prvostopenjskega sodišča ni dokazal ter posledično ni prevalil dokaznega bremena nazaj na toženko, medtem ko je bilo po presoji prvostopenjskega sodišča nedvomno dokazano, da v prijavi škodnega primera z dne 18. 9. 2017 tožnik ni navedel škode, ki je nastala na vozilu prav ta dan. Skladno z navedenim so pritožbene navedbe o nepravilni uporabi pravil o dokaznem bremenu neutemeljene.
Toženka pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni ravnala diskriminatorno, kot to neutemeljeno navaja pritožba. V presoji delodajalca je, ali se bo za izredno odpoved odločil ali ne. Zakon mu obveznosti izredne odpovedi ne nalaga. Ob ugotovljenih pogojih za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pa od delodajalca ni sprejemljivo zahtevati, da tožniku ne sme podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi le zato, ker je nekaterim drugim delavcem ob enakih kršitvah ni podal. Ni namreč enakosti v nepravu (VSRS VIII Ips 179/2016, VSRS VIII Ips 117/2017).
opustitev poseganja v lastninsko pravico - nujna pot
Namen sodišča je bil ustanoviti nujno pot v korist nepremičnine, ki nima za redno rabo potrebne zveze z javno cesto ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški (88. člen SPZ).
Določba 128. člena ZD posebej ureja položaj dajalca družbene pomoči in ga na ta način priviligira. Zato ga v zapuščinskem postopku ni mogoče preprosto izenačiti z ostalimi upniki. To v primeru zapuščine brez dedičev glede na pravila o kaduciteti pride do izraza posebej tedaj, ko je dajalec pomoči občina. Če ni drugih upnikov ali če ti ne ravnajo v skladu z zahtevo v prvem odstavkom 142.b člena ZD (kar bi jim omogočilo poplačilo njihove terjatve), občina, ki je že vložila zahtevo za omejitev dedovanja, ni dolžna začeti stečajnega postopka. Ni tehtnega razloga, da v taki situaciji o terjatvi dajalca pomoči in s tem o omejitvi dedovanja ne bi odločilo zapuščinsko sodišče, ki ima v ta namen ustrezno zakonsko podlago.
ZFPPIPP člen 386, 386/1-2, 399, 399/1, 399/3, 399/4-3, 403, 403/1-2. OZ člen 5, 9. ZZZDR člen 56.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - ravnanje s potrebno skrbnostjo - načelo vestnosti in poštenja
Podjetniško dejavnost sicer razumljivo spremlja riziko poslovnega neuspeha, vendar pritožnikovo hkratno zadolževanje v zelo kratkem času, pri več upnikih, zaradi izvedbe različnih poslovnih dejavnosti in v okviru različne pravne organiziranosti pritožnikovega poslovnega udejstvovanja, ki so vse po vrsti propadle v zelo kratkem časovnem obdobju (so končale v stečaju), predstavlja, gledano v celoti, prekomerno, negospodarno in nerazumno zadolževanje, kar je nasprotje od standarda vestnega in poštenega dolžnika iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NOTARIAT - STVARNO PRAVO
VSL00034724
ZZZDR člen 57, 57/1. ZN člen 47, 47-1, 47-3. SPZ člen 72, 72/4. ZPP člen 214, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - določitev deleža na skupnem premoženju na zahtevo upnika - delnice kot skupno premoženje - prekinitev postopka - zavrnitev dokaznega predloga - načelo konktradiktornosti - nesporno dejstvo - nerelevantna dejstva - dogovor med zakoncema - dogovor o ločenih denarnih sredstvih - obličnost dogovorov med zakoncema - notarski zapis - kogentna določba - nesklepčnost tožbe - delitev skupnega premoženja v pravdi - strošek kilometrine - davek na dodano vrednost (DDV)
Prvi odstavek 57. člena ZZZDR je treba razlagati po namenu skupaj s četrtim odstavkom 72. člena SPZ tako, da lahko upnik poleg zahtevka za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za določitev višine deležev na njem že v pravdi uveljavlja tudi zahtevek za delitev stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035386
KZ člen 47, 47/2, 47/2-2, 47/2-3, 48, 49, 49/1. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 53/2-4, 55, 55/1. ZKP člen 372, 372/1, 372/1-5, 407, 407/1, 407/1-1. ZIKS-1 člen 82, 82/3.
izrek enotne kazni obsojencu - kršitev kazenskega zakona - stek kaznivih dejanj - pravilo asperacije - prekinitev prestajanja zaporne kazni - vštevanje pripora - neprava obnova kazenskega postopka - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Iz izpodbijane sodbe torej izhaja, da je sodišče prve stopnje obsojenki združilo kazni, ki so bile izrečene s sodbami okrožnega sodišča v zvezi s sodbami višjega sodišča ter dvema kaznima zapora, ki sta obsojenki bili izrečeni s sodbami okrajnega sodišča, in sicer eno leto in deset mesecev zapora in šest mesecev zapora. Ker je sodišče prve stopnje združevalo kazni izrečene po sodbah okrožnih in okrajnih sodišč, ni moglo uporabiti določbe 3. točke drugega odstavka 47. člena KZ (4. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1). Očitek obeh pritožnikov, da je sodišče prve stopnje z izrekom enotne kazni kršilo kazenski zakon iz 5. točke 372. člena ZKP, zato ni utemeljen.
ZIZ člen 71, 71/2. ZPP člen 8, 212, 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14.
odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - absolutna bistvena kršitev določb postopka - standard obrazloženosti odločbe - pravica do izjave - pravica do pritožbe - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - pošteno sojenje - pravni standard - vsebina izreka sklepa - pravica do doma - razlogi za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev o predlogu dolžnikov za odlog izvršbe, ki jo je oprlo le na kratek povzetek trditev dolžnikov in navedbo, da gre za posebno upravičene razloge za odlog izvršbe za tri mesece. Navedena obrazložitev je premalo konkretizirana in ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sprejete odločitve. Izvršilnemu sodišču je prepuščeno, da upoštevajoč vse okoliščine konkretnega primera najde pravično ravnovesje med pravico upnika do sodnega varstva ter pravicama do doma in telesne celovitosti dolžnika in njegove družine. Namen izjeme odloga izvršbe iz drugega odstavka 71. člena ZIZ je zagotoviti varstvo dolžnika tedaj, ko bi nadaljevanje dovoljene izvršbe glede stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, zaradi obstoja posebno upravičenih razlogov za dolžnika predstavljalo nedopustno trdoto, ki ne bi bila v skladu z doseženimi civilizacijskimi vrednotami ter bi lahko nasprotovala zapovedi spoštovanja človekovega dostojanstva in bi odrekala sleherno skrb za človeka.