ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 108/4, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/2, 12/3, 12b.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog - dopolnitev predloga za taksno oprostitev - vročitev s fikcijo - prepozna dopolnitev predloga - zavrženje predloga
Pri vročitvi na način iz tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP se šteje vročitev za opravljeno s potekom petnajstdnevnega roka, torej na zadnji dan tega roka.
Rok iz drugega odstavka 108. člena ZPP je sodni in hkrati procesni rok, ker je določen za opravo procesnega dejanja stranke. Vendar pa so tudi sodni roki prekluzivni, čeprav so podaljšljivi. Prekluziven je tisti rok, pri katerem procesnega dejana po poteku roka ni več mogoče opraviti. Iz tega torej sledi, da dejstvo, ali je sodišče do prepoznega procesnega dejanja (v tem primeru do prejema prepozno vložene dopolnitve vloge) že odločilo o posledici zamude roka, ne more biti pomembno.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12a, 12a/6, 12b, 12b/2. ZPP člen 212, 325, 325/1.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - bilanca stanja - dokazno breme - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - uveljavljanje v pritožbi - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na podatke iz letnega poročila iz leta 2018, saj so bili to zadnji javno objavljeni podatki o finančnem in premoženjskem stanju toženke. Če pa je toženka želela izkazati drugačno (slabše) premoženjsko in finančno stanje, kot izhaja iz teh podatkov, bi morala že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse sama zatrjevati in dokazovati aktualne razmere.
V skladu z ustaljeno sodno prakso se šteje, da predlog za oprostitev plačila sodne takse vsebuje tudi predlog za njen odlog oziroma obročno plačilo.
ZKP člen 93, 93/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/2, 39.
stroški odvetniških storitev - zagovornik po uradni dolžnosti - obvezna razlaga odvetniške tarife - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožnici, da je v določbi drugega odstavka 19. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) predpisano, da so pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor OZS v smislu prvega odstavka istega člena, v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških, vendar pa je usklajena sodna praksa višjih sodišč v Republiki Sloveniji o tem vprašanju zavzela drugačno stališče. Po slednjem sodišča niso vezana na obvezne razlage posameznih določil OT, ki jih je sprejel Upravni odbor OZS, saj jih zavezujejo le Ustava in zakoni, določbe drugega odstavka 19. člena OT pa imajo značaj podzakonskega predpisa, ki ga sodišča niso dolžna upoštevati.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00035976
OZ člen 142, 158, 158/2, 171. ZPP člen 7, 154, 154/1, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 358. ZPrCP člen 93, 93/1. ZOdv člen 17, 17/5. ZBPP člen 46. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 12, 12/2.
odškodninska odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odgovornost imetnika psa - soodgovornost oškodovanca - krivdna (so)odgovornost oškodovanca (kolesarja) - mladoletni otrok kot oškodovanec - odškodninska odgovornost staršev - protipravnost ravnanja - ravnanje s potrebno skrbnostjo - opustitev dolžnega nadzorstva - ugriz psa - višina odškodnine - soprispevek k nastanku škode - nepravilna vožnja - več izvedencev - neprimeren dokaz - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Ker toženec ni zagotovil dolžnega nadzorstva nad psom, ki je imel že pred obravnavanim škodnim dogodkom status sumljivega psa, je njegovo ravnanje protipravno.
Vožnja tožnika (12-letnika) kot kolesarja po pločniku je bila nepravilna. Zato je imelo tudi tožnikovo ravnanje znake protipravnosti, pri čemer pa je bila zmotno ocenjena višina njegovega soprispevka k nastali škodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035412
OZ člen 86, 119, 119/1, 240, 251, 252.
ničnost pogodbe - oderuška pogodba - subjektivni element oderuštva - objektivni element oderuštva - pogodbena kazen - upnikove pravice - zmanjšanje pogodbene kazni - oprostitev dolžnika odgovornosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil objekt toženke postavljen brez gradbenega dovoljenja in da mu bi v primeru, če toženka ne bi pridobila soglasja tožnice, sledilo njegovo rušenje. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da izgovorjena korist tožnice, ki si je v pogodbi izgovorila določene obveznosti toženke (med drugim lokacijo greznice), ni nesorazmerna s koristjo toženke, saj se je toženka s pridobitvijo soglasja od tožnice izognila rušenju objekta. Ker že objektivni element oderuške pogodbe ni podan, je odločitev sodišča prve stopnje, da sklenjena pogodba ni oderuška, pravilna. Posledično so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obstoj subjektivnega elementa oderuške pogodbe, odveč, poleg tega pa tudi sicer niso utemeljene.
Pritožbeni očitek, da je pogodbena kazen v višini 80 EUR dnevno za dan kršitve nesorazmerna in nepoštena, ni utemeljen. OZ v 252. členu določa, da lahko sodišče na dolžnikovo zahtevo pogodbeno kazen zmanjša, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta nesorazmerno visoka. Vendar pa sodišče nesorazmernost višine kazni presoja samo v mejah navedb in dokazov strank, pri čemer pa je bil ugovor toženke v zvezi z nesorazmernostjo pogodbene kazni pavšalen, saj konkretnih navedb in dokazov o nesorazmernosti pogodbene kazni toženka ni predložila.
ZPP člen 7, 451, 452, 452/3, 452/4. OZ člen 619, 642, 642/2.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - grajanje dokazne ocene - razpravno načelo - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - ugotavljanje dejstev mimo trditev - višina zahtevka - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti
Elektronsko sporočilo je toženka vložila v spis kot dokaz, da se je tožnica trudila odpraviti napako. Zato ne drži, da je sodišče prve stopnje odločilo mimo trditvene podlage. Če toženka ni želela, da sodišče to elektronsko sporočilo uporabi v dokaznem postopku, je ravnala nerazumno, ker ga je predložila. Poleg tega je zmotno pravno stališče, da povzetek tiste vsebine elektronskega sporočila, na katerega se sodišče sklicuje v prid tiste navedbe, ki jo to elektronsko sporočilo potrjuje, pomeni kršitev razpravnega načela.
ZDR-1 člen 31, 49.. Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 204, 204/4, 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - kraj opravljanja dela - službena pot
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravila tožnica v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Po določbi 31. člena ZZDR-1 je kraj opravljanja dela obvezna sestavina pogodba o zaposlitvi in je treba v primeru spremembe tega pogoja v skladu na določbo 49. člena ZDR-1 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Ni mogoče šteti, da je bil z vsako odreditvijo dela v drugem kraju, od navedenega v pogodbah o zaposlitvi, dejansko spremenjen pogodbeno dogovorjeni kraj opravljanja dela, saj pogodbi o zaposlitvi v konkretnem primeru dejansko določata glavni kraj opravljanja dela (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 23/2016 z dne 30. 8. 2016). Glede na to ni mogoče slediti zavzemanju tožene stranke, da je z odredbami tožnici začasno pisno odredila delo v drugem kraju, ki se za potrebe uveljavljanja stroškov za prevoz na delo in z dela šteje za kraj opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi, kar pomeni, da ni šlo za službene poti. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožničine poti na navedena delovišča za službena potovanja, za katera tožnici pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
Iz sodbenega izreka določno izhaja obdolženčev namen po ustrahovanju in vznemirjanju oškodovanke, ki se je objektiviziral v grdem ravnanju obdolženca na način, da je ta sunil vrata prtljažnika takrat, ko je oškodovanka stala pri vozilu, zaradi česar so jo vrata prtljažnika zadela in poškodovala, zato je v nasprotju s pritožbo, kot izhaja tudi iz razlogov prvega sodišča (točki 20 in 21), takšen opis dovolj konkretiziran, kar zadeva obdolženčev namen.
ZVEtL-1 člen 3, 6, 6/1. ZOdv člen 17, 17/5, 19, 20. ZPP člen 359. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 22, 23, 24, 25. URS člen 125. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/1. ZNP-1 člen 42.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skrbnik za poseben primer - nagrada skrbnika za poseben primer - povrnitev stroškov v nepravdnem postopku - stroški zastopanja - po uradni dolžnosti postavljen odvetnik - pojasnila o uporabi tarife - razlaga odvetniške tarife - načelo neodvisnosti sodstva - načelo prepovedi reformatio in peius
Določba petega odstavka 17. člena ZOdv se nanaša na vse odvetnike, ki so v sodnih postopkih postavljeni po uradni dolžnosti, torej tudi za odvetnika, ki je v postopku po ZVEtL-1 po uradni dolžnosti postavljen za skrbnika za poseben primer neznanim naslednikom osebe, ki je umrla ali prenehala.
Ker OT ne določa posebne tarife za nepravdni postopek po ZVEtL-1 niti ta ni izrecno zajet v tar. št. 22, 24 in 25, je sodišče prve stopnje pri odmeri odvetniške nagrade pravilno uporabilo tar. št. 23.
Pojasnil in obveznih razlag odvetniške tarife, ki jih sprejme le Odvetniška zbornica brez soglasja ministra in ki niso objavljena v Uradnem listu, sodišče niti drugi državni organi niso dolžni upoštevati.
izločitev dokazov - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - skrajšani kazenski postopek
Vlogi na eni strani priče in na drugi strani obdolženca v istem kazenskem postopku zaradi istih kaznivih dejanj sta nezdružljivi, saj gre za povsem drugačen procesni položaj obeh. Obdolženec se namreč v kazenskem postopku ni dolžan zagovarjati, če pa izpoveduje, ni dolžan govoriti resnico, medtem ko je priča dolžna izpovedovati in mora pri tem vedno govoriti resnico, saj je kriva izpovedba kaznivo dejanje po 284. členu KZ-1. Ker gre za zagotavljanje človekove pravice in temeljne svoboščine iz 29. člena Ustave RS (pravna jamstva v kazenskem postopku), predstavljajo izjave sedaj obtoženih, ki so bile pridobljene mimo predpisanih ustavnih in zakonskih kavtel, nedovoljene dokaze, na katere se po drugem odstavku 18. člena ZKP sodna odločba ne sme opirati in jih je treba kot take iz spisovnega gradiva izločiti.
ZDR-1 člen 125, 125/1.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 19, 19/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - gostinstvo
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da pogodba o zaposlitvi določa le časovno trajanje poskusnega dela ter da se stranki nista pisno dogovorili tudi za način spremljanja poskusnega dela v skladu z 19. členom KPGiT.
Glede na to, da je program poskusnega dela med drugim predvideval, da bo morala tožnica v obdobju enega meseca osvojiti znanje, ki se nanaša na poznavanje vseh vrst pijač po ceniku (priprava pijače, sestavine in normativ pijače, obliko postrežbe), poznavanje vseh vrst sladic (sestavine sladice, ime sladice, njeno funkcionalnost, obliko postrežbe, njeno dekoriranje), ter poznati vrste in normative sladoleda (naravni, LCHF, premium, ...), bi morala tožena stranka dokazati, da je bila tožnica s temi pričakovanji tožene stranke ustno seznanjena ob podpisu pogodbe. Tega dokaznega bremena tožena stranka ni zmogla.
Tožena stranka tudi ni dokazala, da bi bila tožnica ob sklenitvi pogodbe ustno seznanjena, kako se bo oblikovala njena ocena poskusnega dela, npr. ali bo odločilen preizkus znanja, ali pa ostale zahteve tožene stranke (priprava lokala ob odprtju, zaključek lokala ob zaprtju, prijaznost do gostov). Glede na to je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj temelji na oceni dela, ki ni v skladu z 19. členom KPGiT.
prekinitev postopka - kazenski postopek - isti historični dogodek - identično dejansko stanje - razlog za prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da v predmetni zadevi niso podani razlogi za prekinitev postopka, saj odločitev v kazenskem postopku ni predhodno vprašanje v tem individualnem delovnem sporu. Okoliščina, ali je toženka zagrešila očitano kaznivo dejanje poneverbe s tem, ko naj bi si protipravno prisvajala denar tožeče stranke, z vidika predmetnega individualnega delovnega spora lahko predstavlja pravno relevantno dejstvo, ni pa od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Ker torej ne gre za predhodno vprašanje, pač pa le za obravnavanje istih okoliščin oziroma istega historičnega dogodka v pravdnem in kazenskem postopku, razlog za prekinitev postopka ni podan.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00035005
ZKP člen 521, 522, 522/1, 522/1-6, 527, 527/1. KZ-1 člen 92, 94, 94/3. BRSI člen 8, 8/1, 8/1-5.
izročitev tujca - postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - zastaranje izvršitve kazni zapora - uporaba kazenskega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona
Ali je izvršitev kazni zapora zastarala, se ugotavlja po Kazenskem zakoniku, ki je veljal ob pravnomočnosti sodbe, v kateri je bila obdolženemu tujcu izrečena kazen zapora, ne pa po Kazenskem zakoniku, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00035656
OZ člen 336, 336/1, 346, 352, 352/3, 357, 357/5. ZPP člen 212.
mandatna pogodba z odvetnikom - kršitev pogodbene obveznosti - poslovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost odvetnika - zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe - zastaralni rok - splošni zastaralni rok - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - začetek teka zastaralnega roka - zavarovanje pred odgovornostjo - opustitev dolžne skrbnosti - rok izpolnitve - predlog za izvršbo - trditveno in dokazno breme - neposredna tožba proti zavarovalnici
Zastaranje odškodninske terjatve zoper odvetnika začne teči naslednji dan po zadnjem dnevu, ko bi odvetnik še lahko učinkovito opravil dejanje, za katerega je pooblaščen. Odvetnik bi moral vložiti predlog za izvršbo v takšnem roku, da bi za stranko lahko dosegel uspešno rešitev - poplačilo v izvršbi. To pa je pred nastopom zastaranja terjatev, na katere bi naj meril predlog za izvršbo.
Dejstvo je, da je odvetnik profesionalna oseba, ki se poklicno ukvarja z zastopanjem strank v postopkih pred sodišči in se od njega zahteva večja skrbnost pri opravljanju dejavnosti. Navedeno med drugim zajema tudi skrb za pravočasno oddajo vlog in obveščanje stranke o stanju zadev. To pa vseeno ne pomeni, da lahko stranka v nedogled odlaga začetek teka zastaralnega roka, če ostaja povsem pasivna in se kar sedem let ne pozanima o stanju njene zadeve v kateri ne prejme nobenega pisanja s strani odvetnika ali sodišča.
Pri odškodninski odgovornosti odvetnika mora oškodovanec oz. tožnik poleg splošnih predpostavk pogodbene odškodninske odgovornosti dokazati tudi, da so podani pogoji za uspeh z dejanjem, ki ga je odvetnik opustil.
postopek v sporu majhne vrednosti - odločitev brez izvedbe naroka - dokazni predlog za zaslišanje strank - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - razlogi o odločilnih dejstvih - prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog
V sodni praksi se je utrdilo stališče, da mora biti zahteva za opravo naroka v sporu majhne vrednosti izrecno podana in dokazni predlogi za izvedbo dokazov, ki se izvajajo ustno, za takšno zahtevo ne štejejo.
KZ-1 člen 113, 113/1, 175, 175/1, 175/3, 307, 307/1.
zloraba prostitucije - zakonski znaki kaznivega dejanja - izkoriščanje - izkoriščanje prostitucije - spolna samoodločba - avtonomija žrtve - trgovina z ljudmi - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva - načelo individualizacije kazenskih sankcij
Pravna dobrina, ki je zavarovana s kaznivim dejanjem po 175. členu KZ-1, je spolna samoodločba osebe, ki se prostituira, oziroma njena avtonomija v širšem smislu. Gre za posege v njeno ekonomsko svobodo in za posege v njeno splošnejšo svobodo odločanja in ravnanja. Za izkoriščanje prostitucije ni mogoče šteti zgolj kakršnokoli obliko sodelovanja pri prostituciji druge osebe, od katere ima storilec neko premoženjsko korist. Z izkoriščanjem je mišljena tista udeležba pri prostituciji druge osebe, pri kateri so medsebojne koristi in dajatve obeh udeleženih oseb v tako očitnem nesorazmerju, da je oseba, ki se prostituira, zaradi tega lahko omejena v svoji osebni in ekonomski svobodi.
Izkoriščanje prostitucije predstavlja bistvo izvršitve tako kaznivega dejanja zlorabe prostitucije kot tudi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, vendar se pri kaznivem dejanju trgovine z ljudmi s posameznikom razpolaga kot z blagom, pri kaznivem dejanju zlorabe prostitucije pa posameznik ohrani določeno stopnjo suverenosti.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - nedovoljenost predloga za obnovo postopka - procesna predpostavka - novo dejstvo - procesna skrbnost - nezadostna skrbnost - razpravno načelo
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka pojasnilo z ugotovitvijo, da toženec ni navedel vseh pravotvornih dejstev, ki so potrebna za presojo pravočasnosti in dovoljenosti takšnega predloga. Da je tožnikovo državljanstvo odločilno dejstvo, bi toženec moral vedeti, sploh ker ga je v pravdi ves čas zastopal odvetnik; da tožnik nima slovenskega državljanstva, ampak le državljanstvo Bosne in Hercegovine, pa bi toženec lahko izvedel brez večjega napora in ob minimalni procesni skrbnosti.
Dovoljenost predloga za obnovo je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti v vseh fazah obnovitvenega postopka, torej tudi potem, ko je nasprotnik odgovoril na predlog.
Sodišče prve stopnje pazi na ničnost po uradni dolžnosti, vendar zgolj v okviru ponujenega trditvenega gradiva. Zmotno je toženčevo prepričanje, da bi moralo sodišče samo poiskati dejstva, ki bi utegnila koristiti ali škoditi posamezni pravdni stranki. Takšno ravnanje sodišča bi bilo v očitnem nasprotju z razpravnim načelom.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - pritožbeni rok - zakonski rok - osebna vročitev - fikcija vročitve - začetek teka roka
Izpodbijani sklep je bil pooblaščenki nasprotnega udeleženca vročen s fikcijo skladno z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP, in sicer tako, da je bilo 18. 12. 2019 v njenem poštnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja ter opozorilo na petnajstdnevni rok, v katerem ga mora dvigniti. Ker pooblaščenka nasprotnega udeleženca pisanja v tem roku ni dvignila, je z iztekom petnajstega dne, to je bilo 2. 1. 2020, nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan 3. 1. 2020 pa je pričel teči petnajstdnevni pritožbeni rok, ki je iztekel z dnem 17. 1. 2020. Pritožba nasprotnega udeleženca, vložena priporočeno po pošti 22. 1. 2020, je zato prepozna, ker je vložena po preteku zakonskega roka zanjo.
ZST-1 člen 22. ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 343, 343/4, 365, 365-1, 365-2, 366.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta - posebna pritožba ni dovoljena - pritožba zoper končno odločbo - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk - nedenarni tožbeni zahtevek - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - stvarna pristojnost sodišča - ugovor stvarne nepristojnosti
Toženec še ni upravičen do vsebinskega obravnavanja pritožbe glede ugotovljene vrednosti spornega predmeta. Tej bo lahko nasprotoval v pritožbi zoper končno odločbo. Toženčeva pritožba v navedenem delu ni dovoljena, kljub drugačnemu pravnemu pouku, ki ga vsebuje izpodbijani sklep.