ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 396, 396-6, 398, 398/1.
zavrženje predloga za obnovo postopka - začetek teka roka za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost stranke
Če je stranka sama kriva, da dejstev in dokazov, ki tvorijo dejanski stan obnovitvenega razloga ni uveljavljala, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo, je predlog za obnovo postopka nedovoljen in ga sodišče zavrže (drugi odstavek 395. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 398. člena ZPP). Na to pazi sodišče po uradni dolžnosti.
Iz računa izhaja, da je zapadel 30. 4. 2016, kar pomeni da je zastaranje pričelo teči naslednji dan, to je 1. 5. 2016 in obdobje 3 let, ki velja za gospodarske pogodbe, kar je predmetna, se je izteklo 1. 5. 2019. Tožnica je predlog za izvršbo vložila 30. 4. 2019, torej pravočasno.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - rubež terjatve
Upnik z delom predloga za nadaljevanje izvršbe na terjatev dolžnika na ″prenos lastninske pravice na motornem vozilu″ in na ″izvedbo vseh drugih dejanj, potrebnih za prenos lastninske pravice in posesti na vozilu″, ni zasledoval pridobitve posesti na določeni stvari dolžnika, se pravi njene izročitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00074917
URS člen 3a. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1.
načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - načelo primarnosti prava EU - varstvo potrošnikov - kreditna pogodba v CHF - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU
Problematiko nepoštenih pogodbenih pogojev v potrošniških pogodbah ureja Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. 6. 1993 (Direktiva 93/13). URS v 3.a členu nalaga uporabo prava Evropske Unije (EU) v skladu z njegovimi lastnimi načeli, kot jih je sooblikovalo SEU. Razlage Direktiv, ki jih v postopku s predhodnim odločanjem poda SEU, so formalnopravno zavezujoči, precedenčni, neposredni vir prava EU v Sloveniji in jih morajo po uradni dolžnosti upoštevati vsi oblastveni organi. Nacionalna sodišča morajo avtonomno razlago prava EU v skladu z načelom primarnosti uporabiti v celoti, zato izključijo uporabo nasprotnih nacionalnih razlag, če to ni mogoče, pa morajo po načelu lojalne razlage v največji možni meri celoten nacionalni pravni red razlagati v skladu s pomenom in cilji prava EU.
Dolžnik ne navaja, da bi v roku za plačilo sodne takse za ugovor predlagal oprostitev plačila oziroma odlog plačila sodne takse. Ker tega ni storil in tudi ni plačal sodne takse, je z iztekom roka nastopila zakonska fikcija, da je ugovor umaknil. Pritožbeni razlog, da ni pravočasno plačal sodne takse, ker je imel račun blokiran, je sedaj prepozen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00074710
SPZ člen 67, 67/1, 67/2, 117, 117/1. OZ člen 1003, 1007.
sprememba tožbe - izjava volje - upravljanje večstanovanjske stavbe - upravljanje skupnih delov nepremičnine - skupno odločanje o skupnih stvareh - razmerja med etažnimi lastniki - pravice in obveznosti na skupnih delih stavbe - posel rednega upravljanja - ključ delitve obratovalnih stroškov - način delitve obratovalnih stroškov - dobava toplotne energije
Pri upravljanju nepremičnin s položajem skupnega dela stavbe je, tako kot pri vsakem skupinskem odločanju, treba upoštevati nekaj splošnih načel. Bistveno za skupno odločanje je, da o zadevah skupnosti udeleženci skupnost drug drugemu (jasno in navzven spoznavno) izrazijo svojo voljo glede predmeta skupnosti.
ZDR-1 člen 33, 33/3, 34, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 89/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opravljanje drugega dela - odredba delodajalca - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nezakonita odpoved - prepoved opravljanja dela - kršitev z znaki kaznivega dejanja - sprememba izpodbijane sodbe - delna razveljavitev sodbe
Odločitev sodišča prve stopnje, da je podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita in utemeljena, je materialno pravno zmotna. V tožničini pogodbi o zaposlitvi je določeno, da so njene delovne naloge poleg čiščenja perila tudi čiščenje pripadajočih delovnih prostorov, za katere je izrecno navedeno, da so to pralnica, likalnica, šivalnica in pripadajoči pomožni prostori. Tako terasa in hodnik spodaj (dojenčki) ne sodita med delovne prostore, ki jih je bila tožnica dolžna čistiti v okviru del in nalog svojega delovnega mesta. Poleg tega odredba o čiščenju terase in hodnika spodaj (dojenčki) ni bila časovno omejena. Toženka tožnici delovnih nalog suhega in mokrega čiščenja terase in hodnika spodaj (dojenčki) ni odredila kot začasnega dela niti ni opredelila, ali gre za povečan obseg dela na delovnem mestu Čistilka II oziroma zmanjšan obseg dela na delovnem mestu Perica II, zato odredba ni skladna z določbo 33. člena ZDR-1.
Tožnica s tem, ko te odredbe ni spoštovala, ni kršila svojih delovnih obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, zato utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po tretji alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ni podan in je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je štelo, da se tožnica o zatrjevanem motilnem dejanju ni seznanila šele ob nameravanem vstopu v stanovanje 14. 9. 2023, temveč ji je moralo biti to dejstvo znano že prej. Kdaj prej (pred datumom 14. 9. 2023) in zakaj je tožba, ki je bila vložena 20. 9. 2023, prepozna, ni obrazložilo. Izpodbijani sklep nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Sploh pa je prvostopenjsko sodišče spregledalo, da vprašanje (ne)pravočasnosti motenjske tožbe za toženca niti ni bilo sporno. Neobstoju tožničine terjatve je ugovarjal iz drugih razlogov, predvsem s trditvami, da ključavnice ni zamenjal in da tožnica s ključem razpolaga.
pravice iz invalidskega zavarovanja - odprava upravnega akta - stroški postopka
ZDSS-1 v drugem odstavku 81. člena določa, da če sodišče tožbenemu zahtevku ugodi, s sodbo izpodbijani upravni akt odpravi delno ali v celoti in odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Ne glede na to, da je sodišče zgolj poseglo v del izpodbijane odločbe toženca (glede stvarnih razbremenitev), pa mu s tem v zvezi ni mogoče očitati, da bi moralo zgolj delno odpraviti izpodbijano odločbo. Sodišče s tem, ko je v celoti odpravilo tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko odločbo toženca, ni kršilo že omenjene določbe drugega odstavka 81. člena ZDSS-1 in so s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče glede na tretji odstavek 154. člena ZPP odločiti, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka oziroma podredno, da ji je toženec dolžan povrniti (največ) 20 % stroškov postopka. V zadevi se je presojalo tožničino zdravstveno stanje in vpliv tega zdravstvenega stanja na njeno delovno zmožnost. Kot že rečeno, toženec v predsodnem postopku dejanskega stanja ni pravilno ugotovil, zato je sodišče utemeljeno odpravilo izpodbijani odločbi toženca ter samo odločilo o pravici iz invalidskega zavarovanja. V takem primeru pa je toženec dolžan nositi stroške, ki jih je imela nasprotna stranka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232. ZDSS-1 člen 63. ZZVZZ člen 28, 29. ZDR člen 137, 137/1, 137/2, 137/3.
začasna nezmožnost za delo - obseg sodnega odločanja - nadomestilo plače - predhodno vprašanje - dokazna ocena izvedenskega mnenja - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokončna upravna odločba - poklicna rehabilitacija
Sodišče je pojasnilo, da gre za spor o začasni nezmožnosti za delo in da je ugotovilo drugačno dejansko stanje kot toženec v izpodbijanih odločbah. Skladno s 63. členom ZDSS-1 je z izpodbijanima odločbama toženca zamejen obseg sodnega odločanja, zato vprašanje upravičenosti do nadomestila plače ne more biti predmet tega socialnega spora. Gre za dva ločena postopka. Tako mora ostati neuspešna pritožbena trditev, da manjka opredelitev sodišča v smislu rizika nezmožnosti za delo v času priznane pravice do poklicne rehabilitacije. Ne gre za predhodno vprašanje, saj pravica zavarovanca do dajatev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja nastane ob nastopu zavarovalnega primera ter ob izpolnitvi drugih pogojev za pridobitev pravice oziroma dajatve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
zavrženje zahteve za sodno varstvo - prepozno vložena zahteva - iztek roka na soboto
Sodišče prve stopnje je z vpogledom v podatke na spletni strani Policije ugotovilo, da je Policijska postaja vodnikov službenih psov A. ob sobotah zaprta. Če je tako, ni pomembno, da naj bi prekrškovni organ tega dne "izvajal naloge". Drugačna razlaga bi pomenila, da so stranke postavljene v negotov položaj, saj bi bil iztek roka odvisen od tega, ali nek prekrškovni organ določeno soboto slučajno dela, čeprav je po javno dostopnih podatkih zaprt.
ZPIZ-1 člen 109, 110. ZPIZ-2 člen 61, 108, 108/2. URS člen 14.
del vdovske pokojnine - delna starostna pokojnina - sorazmerni del starostne pokojnine - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje obveznega zavarovanja
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni trditvi, da je tožnico kot vdovo s priznano delno pokojnino treba enako obravnavati kot vdovo, ki ji je priznan sorazmerni del starostne pokojnine in ji skladno z 61. členom ZPIZ-2 priznati še 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine. Tožnica starostne pokojnine ni uveljavljala, saj je še vedno prijavljena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi delovnega razmerja. Delovno razmerje tožnici ni prenehalo. Skladno z drugim odstavkom 108. člena ZPIZ-2 ni podan ključni pogoj za priznanje pravice do pokojnine, to je prenehanje obveznega zavarovanja.
Zakaj ne gre enačiti delne pokojnine in sorazmernega dela starostne pokojnine, je sodišče pravilno pojasnilo, saj pravica do starostne pokojnine vključuje tudi izplačevanje sorazmernega dela starostne pokojnine. Sorazmerni del starostne pokojnine je njen del in ne neka posebna vrsta pravice, kot je delna pokojnina. Zato ne gre za vsebinsko identični pravici, ki bi omogočali primerljivost in kar bi lahko predstavljalo neenakopravno obravnavo in kršitev 14. člena Ustave RS.
izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - konverzija terjatve v osnovni kapital - prednostna pravica do novih delnic - izključitev prednostne pravice do novih delnic
Možnost uveljavljanja prenizke ali celo nikakršne odpravnine kot ničnostni ali izpodbojni razlog zoper sklep skupščine o iztisnitvi manjšinskih delničarjev je v celoti izključena.
Namen glavnega delničarja, da pridobi tolikšen delež, ki mu bo omogočil iztisnitev manjšinjskih delničarjev, ni niti nezakonit niti v nasprotju z moralnimi in etičnimi načeli.
Sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki že po naravi stvari predstavlja izključitev prednostne pravice do novih delnic dotedanjih delničarjev po 337. členu ZGD-1.
Prednostna pravica delničarjev iz 337. člena ZGD-1 ni absolutna. Že iz zakonske zahteve, da je za njeno izključitev potrebna večina najmanj 3/4 pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, je razvidno, da ima večinski delničar, ki je že pred dokapitalizacijo dosegal le nekaj manj kot 90 % udeležbo v osnovnem kapitalu družbe, velike možnosti doseči izključitev prednostne pravice ostalih delničarjev. Prav ima pritožba, da izključitev ne sme biti fraudulozna ali zlonamerna in da se morajo poleg formalnih spoštovati tudi materialne predpostavke za izključitev, skladno s katerimi je izključitev dopustna le, če je v interesu delniške družbe, če ustreza namenu, ki ga zasleduje in je sorazmerna v smislu prednosti za delniško družbo in slabosti za posamezne delničarje. A te predpostavke so v danem primeru izpolnjene, tožniki pa fraudoloznosti ali zlonamernosti glavnega delničarja niso izkazali.
določitev nujne poti - soglasje nasprotnega udeleženca - primerno nadomestilo za nujno pot - višina denarnega nadomestila za nujno pot - namen zakonske določbe - ekonomski interes lastnika - odstranitev dreves - neopredeljena škoda - pomanjkljiva trditvena podlaga - povrnitev pritožbenih stroškov - stroški predlagatelja - stroški nasprotnega udeleženca - odvetniški stroški nasprotnega udeleženca
Pri nujni poti mora na eni strani obstajati ekonomski interes lastnika gospodujočega zemljišča (nemožnost uporabe nepremičnine zaradi pomanjkanja potne zveze ali če je uporaba povezana z nesorazmernimi stroški), na drugi strani pa zakon ščiti tudi interese lastnika služeče stvari. Z ustanovitvijo nujne poti ne sme biti onemogočeno ali znatno ovirano izkoriščanje in uporaba njegovega zemljišča. Z ustanovitvijo nujne poti mora nastati za gospodujoče zemljišče večja korist, kot bi znašala škoda, ki zaradi ustanovitve nujne poti nastane na obremenjeni nepremičnini. V nasprotnem primeru zakonski namen sodne določitve nujne poti ne bi bil dosežen.
V postopku za dovolitev nujne poti velja posebno pravilo o stroških. Postopek se vodi izključno v interesu predlagatelja. Zato predlagatelj trpi skupne stroške postopka in mora povrniti drugim udeležencem stroške, ki so jih imeli zaradi postopka (179. člen ZNP-1). Kljub neuspehu nasprotne udeleženke s pritožbo, ji mora predlagateljica povrniti pritožbene stroške.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1, 149/1-1, 150, 150/1, 156, 156/2, 156/3, 158, 158/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (1993) člen 31.
premestitev - uradniško delovno mesto - razlika v plači - pogoji za premestitev - šikaniranje - diskriminacija - ocena delovne uspešnosti - predhodno vprašanje
Javni uslužbenec, ki se premešča iz poslovnega razloga (v konkretnem primeru zaradi reorganizacije), mora izpolnjevati predpisane pogoje za novo delovno mesto, mora biti sposoben opravljati naloge tega delovnega mesta, pri čemer pa za premestitev iz poslovnega razloga ni predpisan nadaljnji pogoj, t.j. da novo delovno mesto ustreza njegovemu dotedanjemu nazivu in da je javni uslužbenec lahko premeščen tudi na delovno mesto, ki se opravlja v nižjem nazivu (drugi odstavek 156. člena ZJU). ZJU ne določa posebnih (dejansko nobenih) kriterijev za premestitve javnih uslužbencev, zaradi česar je slednje v izključni pristojnosti delodajalca. Glede na nesporno dejstvo, da je pri toženki dejansko prišlo do reorganizacije in ukinitve izpostave, v kateri je delo opravljala tožnica ter posledično ukinitve tožničinega delovnega mesta, ter da je tožnica izpolnjevala vse pogoje za delovno mesto, na katero je bila po novem aktu premeščena, je pravilen zaključek, da je bila premestitev tožnice zakonita.
Če ima delodajalec v primeru nastanka poslovnega razloga (drugi odstavek 156. člena ZJU), na voljo kakšno (prosto) delovno mesto, ki ga lahko ponudi kateremu od presežnih javnih uslužbencev, je odločitev, komu bo delovno mesto ponudil (oz. koga bo razporedil na katero delovno mesto), v njegovi prosti presoji in ga pri tem niti ne zavezujejo kriteriji. Paziti mora le na to, da odločitev ni diskriminatorna, kar pa je toženka v postopku uspela dokazati, saj je na nova delovna mesta javne uslužbence premestila oziroma z njimi sklenila nove pogodbe o zaposlitvi prvenstveno glede na področje dela, ter nadalje upoštevajoč kriterije iz 31. člena KPND.
prekinitev postopka - reševanje predhodnega vprašanja - isti historični dogodek
O predhodnem vprašanju je moč govoriti le v primerih, ko je obstoj kaznivega dejanja nujen pogoj za nastanek določene pravne posledice na civilnopravnem področju in je v pravdi odvisna odločitev o tožbenem zahtevku od vprašanja, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje. To je v zelo redkih primerih.
Odločitev o vtoževani odškodnini ni odvisna od odločitve kazenskega sodišča. Četudi se v pravdnem in kazenskem postopku obravnava identično dejansko stanje, ZPP ne daje podlage za odločitev, da bi moralo sodišče počakati na odločitev sodišča v kazenskem postopku.
ZFPPIPP člen 55, 121, 123, 123/1, 126, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/3. ZPP člen 141, 149, 224, 224/1, 224/4. ZPSto-2 člen 43, 43/3.
začetek stečajnega postopka - pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - pritožba družbenika - družbenik družbe z omejeno odgovornostjo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik - neurejen hišni predalčnik - vročilnica kot javna listina
Sodna praksa, ki jo v pritožbi citira družbenica dolžnika (VSL sklepi Cst 247/2021, Cst 358/2019, Cst 313/2022, US RS odločba Up-386/15-26, U-I-179/15-8), se nanaša na ZFPPIPP pred uveljavitvijo Novele ZFPPIPP-H in ne upošteva sprememb v citirani noveli.
Pritožba družbenice dolžnika, ki je organiziran kot družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), je torej nedovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - pritožba zoper sklep o napotitvi na pravdo - spor o obsegu zapuščine - oseba, ki ni dedič - razveljavitev sklepa
Če pride do spora o obsegu zapuščine ali glede izločitve določenega dela zapuščine v razmerju do nekoga tretjega, ki ni dedič, zapuščinskega postopka ni pravilno prekiniti. V takem primeru mora tisti, ki zatrjuje dejanski položaj iz 212. člena ZD, vložiti tožbo po splošnih pravilih obligacijskega prava, kot izhajajo iz Obligacijskega zakonika.
DZ člen 7, 73, 160, 160/1. ZNP-1 člen 96. ZPP člen 212.
ukrepi za varstvo koristi otroka - načelo otrokove koristi - stiki otroka s staršem - stiki pod nadzorom - odklanjanje stikov s strani otroka - ukinitev stikov z otrokom - odvzem pravice do stikov - trajanje ukrepa - načelo najmilejšega ukrepa - spolna zloraba otroka - stiska otroka - neformalen razgovor z otrokom - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje - primernost staršev - osebne lastnosti staršev - alkoholizem - odločanje po uradni dolžnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - obrazloženost pritožbe
Pritožba je pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Le takšna pritožba omogoča vsebinsko presojo utemeljenosti pritožnikovih navedb na eni strani in pravilnosti izpodbijane odločbe na drugi strani. Predmetna pritožba tem kriterijem v veliki meri ne zadosti, temveč le ponavlja ugovore, ki jih je nasprotni udeleženec navajal že med postopkom na prvi stopnji in na katere je sodišče prve stopnje tudi odgovorilo.
V skladu s 96. členom ZNP-1 ima otrok, ki je sposoben razumeti pomen postopka in posledice odločitve, pravico oziroma možnost, da izrazi svoje mnenje, kar lahko stori v neformalnem razgovoru na CSD in/ali sodišču. Vendar pa je pravica do izražanja mnenja (pogojno bi lahko govorili tudi o pravici do neformalnega razgovora z razpravljajočim sodnikom) predvsem pravica otroka. Ne gre za dokaz v smislu določb 212. člena ZPP, ki bi ga za dokazovanje dejstev v svojo korist lahko predlagali starši kot stranke postopka.
Sodišče prve stopnje je tudi upoštevalo načelo sorazmernosti oziroma načelo najmilejšega ukrepa - glede na z zadostno stopnjo verjetnosti ugotovljeno spolno zlorabo je izrečeni ukrep še najmilejši.
Ukrep iz 73. člena DZ je ukrep trajnejšega značaja, torej velja načeloma neomejeno (do polnoletnosti otroka), vendar pa lahko glede na prvi odstavek 160. člena DZ sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj.
ZODPol člen 67, 88. ZJU člen 24, 25. DZ člen 138. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.
dodelitev službenega stanovanja - uporaba kriterijev
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da Notranji razpis za sestavo prednostnega vrstnega reda prosilcev za dodelitev službenih stanovanj Ministrstva za notranje zadeve za leto 2022 ni bil pripravljen v skladu s Pravilnikom o oddaji službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah Ministrstva za notranje zadeve za potrebe Policije, ker se razpis sklicuje na dodatni pogoj primernosti stanovanja, čeprav Pravilnik tega kriterija ne določa kot relevantnega za dodelitev službenega stanovanja.
Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da je toženka pri dodeljevanju stanovanja, za katerega se je potegoval tožnik, uporabila kriterij, ki ga ne bi smela upoštevati. Ker je imel tožnik na prednostnem vrstnem redu večje število točk od izbrane prosilke, je ustrezno štelo, da bi moral imeti pri dodelitvi stanovanja prednost pred njo.