ZPP člen 227, 227/1, 227/5, 339, 339/2-8, 339/2-14.
obrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - pravica do izjave - dokazna ocena - škodni dogodek - avtomatska vrata - pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Iz ekspertize izvedenca in njene ustne dopolnitve ter zaslišanja serviserja jasno izhaja, da se škodni dogodek ni mogel pripetiti na s strani tožnice zatrjevani način (z nenadnim zapiranjem vrat, ko se je oškodovanec nahajal med vrati; tako silovitim udarcem, da je oškodovanec padel; in nekajkratnim odpiranjem in zapiranjem vrat, ki so ob tem udarjala na tleh ležečega oškodovanca). Ni dvoma, da si je oškodovanec ob padcu poškodoval ramo, vendar je ugotovljeno, da do poškodbe ni prišlo zaradi zatrjevanega (enkratnega) nepravilnega delovanja vrat. Ugotovljeno je, da so bila (sporna) vrata tehnično brezhibna, redno servisirana in opremljena s senzorji, ki so zadoščali predpisanim standardom. Pritožbeno izpostavljanje, da naj bi vendarle dne 7.10.2015 in v primeru konkretnega oškodovanca vrata nepravilno delovala, ni utemeljeno. Že siceršnje ugotovitve, da vrata niso poškodovala nikogar drugega, da so bila redno servisirana, da na delovanju vrat ni bilo opaziti težav ali nepravilnega delovanja, ipd., kažejo na pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da do oškodovančeve poškodbe ni prišlo zaradi nepravilno delujočih vrat.
razlika v plači - plačilo po dejansko opravljenem delu - dejansko delo - vsebina del - delovne izkušnje
Potrebne delovne izkušnje med delovnima mestoma niso edina razlika. Pomembna je predvsem razlika med dejanskim delom in nalogami, ki se na posameznem delovnem mestu opravljajo, torej vsebina dela na posameznem delovnem mestu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075435
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 179.
nesreča pri delu - električni udar - opeklina - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - izvedenec medicinske stroke
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo trajanje in intenzivnost ter tudi tožnikovo subjektivno zaznavanje bolečin in jih tudi ustrezno pravno ovrednotilo. Prav tako je pravilno ugotovilo odločilna dejstva o vrsti in obsegu neprijetnosti pri zdravljenju ter jih smiselno upoštevalo pri odmeri pravične odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki o previsoki odškodnini za strah. Pravilna presoja sodišča prve stopnje temelji na mnenju sodnih izvedenk, ki sta ocenili, da je tožnik ob stiku z elektriko utrpel intenzivni primarni strah ter intenzivnejši in nato še lažji sekundarni strah v smislu zaskrbljenosti za izid zdravljenja.
ZJU člen 24, 24/3, 68, 68/1, 68/1-5, 68/3, 69, 69/5, 71, 71/1, 82, 82/2, 82/3, 82/4, 83, 83/5, 83/8, 154, 154/1, 154/1-3. ZPP člen 181. ZDR-1 člen 56, 79. URS člen 23, 25. ZUP člen 224, 224/1, 224/1-3.
nezakonitost prenehanja delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - načelnik upravne enote - razrešitev s funkcije - razlogi za razrešitev - zavrženje dela tožbe - nedopustna vsebina ugotovitvene tožbe - presoja ustavnosti zakonske ureditve
Tožnikovo delovno razmerje je nastalo na podlagi oziroma v posledici imenovanja s strani pristojnega organa, ki ga je imenoval na položaj. Tudi obstoj delovnega razmerja je bil vezan na obstoj mandata glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas, čas trajanja mandata. Prenehanje delovnega razmerja je v primeru predčasne razrešitve po petem odstavku 83. člena ZJU izrecno predvideno v osmem odstavku 83. člena ZJU. Sprejem odločbe o razrešitvi je tako hkrati pomenil tudi prenehanje delovnega razmerja, ker je s predčasno razrešitvijo prenehal tudi razlog, zaradi katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (79. člen ZDR-1). Ker torej odločba tožene stranke o razrešitvi tožnika s položaja temelji na petem odstavku 83. člena ZJU, mu je skladno z osmim odstavkom istega člena s prenehanjem položaja prenehala tudi pogodba o zaposlitvi.
Ker ni dvoma, da je tožba vložena pravočasna in je k tožbi priložen izpodbijani posamični upravni akt, je izpolnjena procesna predpostavka za meritorno sojenje v zadevi. Ugotavljanje pravne koristi ali pravnega interesa za tožbo v obravnavanem primeru z ustavno pravnega vidika ni dopustno. Iz ustavno zagotovljene pravice do sodnega varstva zoper posamične upravne akte iz 157. člena Ustave RS izhaja, da se pravni interes za vložitev tožbe zoper dokončne upravne odločbe domneva. Z izpodbijano dokončno odločbo je bila zavrnjena pritožba tožnika, kar pomeni, da je bila zanj izdana negativna odločba in je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075424
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZVZD-1 člen 19.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - razkladanje tovora - delovna obveznost - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preuranjena odločitev
Če delodajalec, ki mu je naložena tako zakonska kot tudi pogodbena obveznost zagotavljanja varnih in zdravih delovnih pogojev, teh ni zagotavljal, je vsekakor kršil tako prvi odstavek 45. člena ZDR-1 kot tudi pogodbo o zaposlitvi. Takšno ravnanje pa je protipravno oziroma nedopustno. Tožnik je pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je delodajalec opustil predpisane varnostne ukrepe, saj ni poskrbel za nakladanje in zavarovanje palet pred padcem, niti ni sprejel izjave o varnosti z oceno tveganja, ni izvajal ustreznega in strokovnega nadzora nad delom tožnika ter mu ni dal pisnih navodil, kako rokovati z ročnim viličarjem ter ga ni praktično in teoretično usposobil za delo z njim ter je s tem prvi toženki očital krivdno odgovornost.
Tožnik je s svojimi trditvami dovolj določno opredelil protipravno ravnanje prve toženke v obliki opustitve dolžnostnega ravnanja.
Za organizacijo dela je odgovoren delodajalec. Delodajalec je v dveh pogodbah o zaposlitvi, ki jih je sklenil s tožnikom, jasno navedel, da je tožnikovo delovno opravilo nakladanje/razkladanje, in prav tako je v Izjavi o varnosti in oceni tveganja navedel, da delavci na delovnem mestu nakladanje/razkladanje uporabljajo osebno varovalno opremo. Zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da prva toženka tožniku ni bila dolžna zagotoviti varnostne opreme, ker se je tožnik samovoljno lotil dela, ki mu ni bilo naloženo in še to v nasprotju z navodili delodajalca.
URS člen 158. ZPP člen 319, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 121, 121/1, 122, 122/4, 128, 128/4, 242, 242/3.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad (kasneje) najdenim premoženjem izbrisane družbe - predlog za začetek stečajnega postopka - pooblastilo za vložitev - sklep o začetku stečajnega postopka - vročitev sklepa - objava sklepa - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - pravnomočnost sklepa o začetku stečajnega postopka - pritožba zoper sklep o začetku stečajnega postopka - ponarejeno pooblastilo - zavrženje pritožbe
Iz stečajnega spisa izhaja, da je sklep o začetku stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem izbrisane družbe postal pravnomočen (najkasneje) 5. 9. 2022, saj zoper njega do tega dne (15 dni od vročitve sklepa družbenici po njenem pooblaščencu, odvetniški pisarni A. in po objavi na portalu Ajpes) ni bilo pritožbe. Po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka se v pravilnost tega sklepa ni več mogoče spuščati. To, kar je pravnomočno odločeno, se šteje za resnično (res iudicata pro veritate accipitur). Na pravnomočno sodno odločbo so sodišča vezana in jo morajo upoštevati kot pravilno in zakonito.
V četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP je določena neizpodbojna domneva, da velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da se je stranka postopka zaradi insolventnosti ali druga oseba seznanila z vsebino sodne odločbe, vloge druge stranke v tem postopku ali drugega pravnega dejanja iz prvega odstavka tega člena s potekom osmih dni po objavi tega pravnega dejanja. Namen zakonodajalca je, da so stečajni postopki hitri in ekonomični, zaradi česar ZFPPIPP vsebuje razne institute, ki omogočajo pospešitev postopka. Tak je tudi namen instituta objave pisanj v postopkih zaradi insolventnosti. Z objavo je strankam dana možnost, da se seznanijo z vsebino procesnih dejanj. Pritožnica je tako, tudi če ji v resnici sklep o začetku stečajnega postopka ni bil vročen, imela možnost, da se z njim seznani z njegovo objavo na portalu Ajpes.
dodatek za delovno dobo - odtegljaji od plače - dogovor o plači - višina plače - plačilna lista - povišanje plače - osnovna plača
Toženka mora vedeti in v sodnem postopku dokazati, v kakšni višini je tožniku izplačevala osnovno plačo in dodatke (za ta spor je ključen dodatek za delovno dobo). Nepregleden obračun plače ne more iti v škodo tožniku. V plačilnih listah je namreč toženka prikazala le celotni obračunani znesek tožnikove bruto plače, torej ni posebej obračunala osnovne plače ter dodatka za delovno dobo (niti zatrjevanega izplačila dodatka za delovno uspešnost).
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo kot ključno, da je direktor potrdil zvišanja osnovne plače tožnika. Ker tako zvišanih osnovnih plač (ki so predstavljale osnovo za odmero dodatka za delovno dobo) toženka ni zneskovno konkretizirala, posledično tudi ni dokazala, kolikšen znesek dodatka za delovno dobo je v okviru vsakomesečnega izplačila namenila tožniku, oziroma ni dokazala svojega zatrjevanja, da mu je pripadajoči dodatek za delovno dobo v okviru mesečno izplačanih prejemkov res izplačala. To velja še toliko bolj, ker naj bi izplačani mesečni zneski po ugotovitvi sodišča prve stopnje vključevali tudi plačilo dodatka za delovno uspešnost, katerega višine toženka tudi ni dokazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00077110
ZPIZ-1 člen 271, 272. ZPIZ-2 člen 190, 191, 193. OZ člen 352.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - odgovornost - zastaranje
Škoda, ki izvira iz obveznosti Zavoda, da izplačuje dajatve zavarovancu, glede na obrazloženo ne more nastati pred izdajo odločbe, s katero se zavarovancu prizna pravica do dajatve iz pokojninske blagajne iz naslova obveznega zavarovanja, da subjektivni zastaralni rok za uveljavitev odškodninske terjatve Zavoda iz naslova povrnitve škode zaradi izplačila nadomestila za invalidnost v okoliščinah primera ne more začeti teči pred izdajo odločbe, s katero je bila zavarovancu odmerjena višina dajatve v breme pokojninske blagajne.
Zastaranje odškodninske terjatve ni moglo začeti teči pred 5. 4. 2017, to je z dnem izdaje odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici zavarovanca do nadomestila za invalidnost.
zmotna uporaba materialnega prava - ureditvena začasna odredba - ureditev stikov med starši in otrokom - ogroženost otroka - bistvena sprememba
Pritrditi je pritožbi, da sodišče že izrečen ukrep za varstvo koristi otroka spremeni le, če so se okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, bistveno spremenile; vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izrečenega ukrepa, saj bi nasprotno stališče izničilo učinek pravnomočnosti sodnih odločb o prej izdanih ukrepih.
Sodišče druge stopnje prav tako soglaša s pritožbenim naziranjem, da mora biti za izdajo vsake začasne odredbe, kar pomeni, tudi za spremembo ureditvene začasne odredbe, s stopnjo verjetnosti izkazana ogroženost otroka (kot je določeno v 160. členu DZ) in da zgolj (s stopnjo verjetnosti) izkazana korist otroka ne zadošča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00074882
KZ-1 člen 49, 49/2, 58, 58/5, 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - izbira kazenske sankcije - pogojna obsodba - izrek pogojne obsodbe - splošna pravila za odmero kazni - načelo individualizacije kazenskih sankcij - pogoji za izrek pogojne obsodbe - kaznovalni predlog državnega tožilca - vezanost sodišča na kaznovalni predlog - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu
Sodišče sme skladno s petim odstavkom 58. člena KZ-1 izreči pogojno obsodbo tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj petih let, določiti kazen zapora do petih let, preizkusno dobo pa do desetih let, če storilec, ki po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu in pod nadaljnjim pogojem, če je v tem aktu za tak primer predlagan izrek pogojne obsodbe, oziroma jo storilec prizna v sporazumu z državnim tožilcem (tako imenovana izjemna pogojna obsodba). Ta pogoj ni izpolnjen, če tožilstvo v obtožnici takšne sankcije ni predlagalo, na predobravnavnem naroku dne pa je za primer priznanja krivde predlagalo izrek zaporne kazni dveh let, denarno kazen 130 dnevnih zneskov po 75,00 EUR in izgon tujca iz države za čas treh let. Upoštevaje kaznovalni okvir iz tretjega in šestega odstavka 308. člena KZ-1 ter predvsem odsotnost kaznovalnega predloga tožilstva, kot ga predvideva peti odstavek 58. člena KZ-1, je bil izrek takšne pogojne obsodbe v konkretnem primeru nezakonit. Glede na jasno zakonsko besedilo kakršna koli "smiselna uporaba" določb petega odstavka 58. člena KZ-1 ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je zato z odločbo o pogojni obsodbi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP).
dopolnitev nepopolnega predloga za zavarovanje - sestavine predloga za izdajo začasne odredbe
Pregled spisa pokaže, da je sodišče prve stopnje potem, ko je že izdalo sklep o začasni odredbi, sicer ugotovilo, da bi moral toženec v predlogu za izdajo takšne začasne odredbe predlagati tudi izvršilno sredstvo k točki I. Zato je pozvalo predlagatelja, da predlog ustrezno dopolni. Postopalo je kot v primeru nepopolnih vlog, po določbi 108. člena ZPP. Predlagatelj je, skladno s pozivom, kot izvršilno sredstvo predlagal izrek denarne kazni za primer neizpolnitve dolžnikove obveznosti. Vendar, kot je bilo že obrazloženo, je takšno postopanje sodišča nezakonito, ker predloga za začasno odredbo, ki ne vsebuje ustreznega sredstva zavarovanja, ni mogoče obravnavati kot nepopolne vloge. Gre za nepravilni predlog po materialnem pravu.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/5, 104, 104/8, 353, 399, 399/3, 401, 402, 402/1, 402/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 2, 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - stroški stečajnega postopka - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - nagrada stečajnega upravitelja - izplačilo nagrade
Stečajni upravitelj mora na podlagi podatkov, ki so mu dostopni, preveriti, ali obstaja ovira za odpust obveznosti iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 402. člena ZFPPIPP) in opravljati nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 402. člena ZFPPIPP). V kakšni zvezi je z opravljanjem tovrstnih nalog pritožbeni očitek, da je iz stečajnega spisa razvidno, da je stečajna upraviteljica delo slabo opravljala, pritožnica ne pojasni.
Nagrada se izplača kot strošek postopka v breme stečajne mase po pravnomočnosti sklepa o odmeri (osmi odstavek 104. člena in 353. člen ZFPPIPP).
gradbena pogodba - dokazilo o zanesljivosti objekta - odgovornost za stvarne napake - očitna napaka - jamčevalni zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - odprava napake po drugem izvajalcu - ugovor zastaranja
Če izvajalec ne zagotovi dokazila o zanesljivosti objekta, je njegova izpolnitev nepravilna, ima torej stvarne napake.
Nepredložitev dokazila o zanesljivosti objekta predstavlja napako, ki se nanaša na dejstva, ki so bila izvajalcu znana ali mu niso mogla ostati neznana, izvajalcu namreč ni moglo ostati neznano, da ni predložil dokazila o zanesljivosti objekta. Tožena stranka se v obravnavani zadevi ne bi mogla uspešno sklicevati na prekluzivne roke za grajanje napake. Vendar pa tudi v takšnem primeru možnost uveljavljanja pravic iz naslova odgovornosti za napake ne more biti časovno neomejena, temveč se lahko uveljavlja ugovor zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ugovor zastaranja utemeljen.
predhodni postopek pred državnim odvetništvom - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - procesna predpostavka za vložitev tožbe - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - neutemeljeno zavrženje tožbe
Iz zakonske dikcije 27. člena ZDOdv sicer res izhaja, da gre za procesno predpostavko, ki mora obstajati ob vložitvi tožbe, vendar pa večinska sodna praksa dovoljuje, da tožeča stranka do vložitve tožbe (vsaj) predlaga Državnemu odvetništvu mirno rešitev spora in nato dokaz o neuspešni mirni rešitvi spora predloži kasneje (prim.: II Cp 1315/2018,...).
Za odločitev je pomemben namen določbe: razbremenitev sodišča in Državnega odvetništva. Ta pa je bil s tem, ko je Državno odvetništvo o zahtevku za mirno rešitev spora odločilo pred tem, ko je o njem odločalo sodišče, vsekakor dosežen. Okoliščine konkretnega primera zato po oceni višjega sodišča kažejo na to, da je v tem primeru zavrženje tožbe glede spornega dela zahtevka napačno (Cp 2214/2019).
Sodišče druge stopnje ob upoštevanju časovnih mej pravnomočnosti vendarle izpostavlja okoliščine, na katere mati opozarja v dopolnitvi pritožbe ter tudi izrečen ukrep očetu po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini z dne 12. 3. 2024, in sicer ukrep približevanja ne le materi, temveč tudi mld. sinu A. A. Tudi v ta spis bo sodišče moralo vpogledati, ko bo presojalo obstoj ogroženosti, ki je po določbi 173. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) razlog za izrek ukrepa trajnega značaja. Zaradi novo nastalih okoliščin bo moralo pridobiti dopolnitev mnenja CSD, ki bo vsebovala ugotovitev vseh relevantnih okoliščin ter tudi njihovo strokovno oceno (izvid in mnenje). Na tej dejanski podlagi bo sodišče moralo presoditi ali je stike kot ukrep trajnega značaja potrebno oziroma možno omejiti brez predlaganih izvedencev, sicer slediti predlogom za njihovo angažiranje.
Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 5, 7, 10, 11. ZMZPP člen 68. Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 3, 6. ZPP člen 18, 18/3, 29.
pristojnost slovenskega sodišča - spor z mednarodnim elementom - razveza zakonske zveze - odločitev o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok (dodelitev otrok) - ukrepi za varstvo koristi otroka - predlog za izdajo začasne odredbe - sprememba bivališča - običajno prebivališče - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Ker je nasprotna udeleženka državljanka Republike Hrvaške je na podlagi 6. člena Uredbe Bruselj IIb izključena možnost uporabe pravila o subsidiarni pristojnosti in določanja pristojnosti v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo (ZMZPP).
hipoteka - izbris hipoteke - listina, ki je podlaga za izbris - izbrisno dovoljenje - vpis hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi - pravnomočno zaključen izvršilni postopek
Glede na navedeno bi morala predlagateljica v obravnavanem primeru poleg izbrisne pobotnice zaradi načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka z ustreznimi listinami izkazati, da ne v izvršilnem ne v stečajnem postopku ne more doseči s strani sodišča izdaje listine, na podlagi katere bi prišlo do izbrisa hipoteke in s tem tudi izbrisa zaznambe izvršbe, ker sta oba postopka pravnomočno zaključena.
ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 271/2, 271/3, 274. ZVZD člen 9, 25. ZPP člen 8, 14.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - vzročna zveza - vzročnost za škodni dogodek - odškodninska odgovornost povzročitelja - deljena odškodninska odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - nevarna dejavnost - delovni stroj kot nevarna stvar - odškodninski zahtevek zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje slovenije proti odgovorni osebi - I. kategorija invalidnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - obseg vezanosti
Pritožnica zanemarja osnovni vzrok za nezgodo, to je ravnanje prvega toženca, ki je bil ob škodnem dogodku delavec druge toženke. Ravnanja oziroma opustitve zavarovanca ter njegovega delodajalca se lahko odrazijo v njunem soprispevku k škodi, ne moreta pa biti skoraj izključno odgovorna za nastalo škodo. Takšna porazdelitev odgovornosti, kot jo želi tožena stranka, bi nasprotovala pravnomočni obsodilni kazenski sodbi.
stroški postopka - stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača - pritožba zoper sklep o stroških - pristojnost zunajobravnavnega senata
Pristojnost zunajobravnavnega senata je utemeljena tako na jezikovni razlagi, iz katere nedvomno izhaja, da se tretji odstavek 93. člena ZKP ne nanaša zgolj na drugi odstavek tega člena, to stališče pa dodatno podpirata tudi sistemska in logična razlaga. Med nabor sklepov, na katere se nanaša tretji odstavek 93. člena ZKP, sodi prav tako sklep, izdan na podlagi tretjega odstavka 92. člena ZKP, saj gre tudi v tem primeru za odločanje zgolj o višini stroškov. V tem se sklepa iz tretjega odstavka 92. člena ZKP in drugega odstavka 93. člena ZKP razlikujeta od sklepov iz četrtega odstavka 95. člena ZKP in drugega odstavka 94. člena ZKP. V slednjih mora sodišče presoditi predvsem temelj za oprostitev stroškov oziroma za naložitev krivdnih stroškov. Takšnega stališča tudi ne omaje dejstvo, da se tretji odstavek 92. člena ZKP ne sklicuje na tretji odstavek 93. člena ZKP, saj prvo-navedena določba načina odločanja o končnem plačilu teh stroškov niti ne ureja. Kljub temu je na podlagi jezikovne, sistemske in logične razlage ter tudi predmeta presoje tako v sklepih iz tretjega odstavka 92. člena ZKP kot tudi iz drugega odstavka 93. člena ZKP, nedvomno mogoče zaključiti, da se tretji odstavek 93. člena ZKP nanaša na obe navedeni vrsti sklepov.
V obravnavani zadevi je sodni tolmač vložil stroškovnik na podlagi tretjega odstavka v zvezi s 1. točko drugega odstavka 92. člena ZKP. Skladno s tem gre nedvomno za pritožbo zoper poseben sklep o višini stroškov, ki ni zajet v odločbi o glavni stvari, zato je za odločanje o pritožbi zoper tak sklep pristojen zunajobravnavni senat po tretjem odstavku 93. člena ZKP.