DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075424
ZDR-1 člen 45, 45/1, 179. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZVZD-1 člen 19.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - razkladanje tovora - delovna obveznost - zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preuranjena odločitev
Če delodajalec, ki mu je naložena tako zakonska kot tudi pogodbena obveznost zagotavljanja varnih in zdravih delovnih pogojev, teh ni zagotavljal, je vsekakor kršil tako prvi odstavek 45. člena ZDR-1 kot tudi pogodbo o zaposlitvi. Takšno ravnanje pa je protipravno oziroma nedopustno. Tožnik je pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je delodajalec opustil predpisane varnostne ukrepe, saj ni poskrbel za nakladanje in zavarovanje palet pred padcem, niti ni sprejel izjave o varnosti z oceno tveganja, ni izvajal ustreznega in strokovnega nadzora nad delom tožnika ter mu ni dal pisnih navodil, kako rokovati z ročnim viličarjem ter ga ni praktično in teoretično usposobil za delo z njim ter je s tem prvi toženki očital krivdno odgovornost.
Tožnik je s svojimi trditvami dovolj določno opredelil protipravno ravnanje prve toženke v obliki opustitve dolžnostnega ravnanja.
Za organizacijo dela je odgovoren delodajalec. Delodajalec je v dveh pogodbah o zaposlitvi, ki jih je sklenil s tožnikom, jasno navedel, da je tožnikovo delovno opravilo nakladanje/razkladanje, in prav tako je v Izjavi o varnosti in oceni tveganja navedel, da delavci na delovnem mestu nakladanje/razkladanje uporabljajo osebno varovalno opremo. Zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da prva toženka tožniku ni bila dolžna zagotoviti varnostne opreme, ker se je tožnik samovoljno lotil dela, ki mu ni bilo naloženo in še to v nasprotju z navodili delodajalca.
ZPP člen 213, 213/2, 286, 286/1, 286a, 287, 287/1. ZDR-1 člen 84, 84/1, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - pravočasno predlagani dokazi - obrazložitev odpovedi - dokazna ocena izpovedi prič - dejanski razlog za odpoved - utemeljenost odpovednega razloga - nadure - ukinitev delovnega mesta
Pritožbeno zavzemanje, da odpoved ni zadosti obrazložena, ni utemeljeno. Toženka je z navedbo, da je ukinila delovno mesto marketing in PR na ekonomski podlagi (stroškovna vzdržnost in učinkovitost poslovanja) ter prenesla delovne naloge tožnice na druge izvajalce, izpolnila zakonsko zahtevo po obrazložitvi dejanskega odpovednega razloga, zato odpoved s takšno vsebino omogoča preizkus njene zakonitosti pred sodiščem.
Delodajalec v odpovedi ni dolžan navesti, kako konkretno bo po reorganizaciji razdelil posamezne naloge. Odpoved zato ni nezakonita zgolj zaradi tega, ker se prerazporeditev tožničinih nalog med zaposlenimi, vodstvom in zunanjim pogodbenim izvajalcem ne prekriva povsem z navedbo vsebine reorganizacije v odpovedi. Že dejanska ukinitev delovnega mesta in prenos ostalih tožničinih nalog na druge osebe, ne glede na konkretni način razdelitve teh nalog, pomeni spremembo organizacije dela.
OZ člen 356, 365. ZOR člen 379, 388. ZIZ člen 44, 44/3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zastaranje judikatne terjatve - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - umik predloga za izvršbo - nezmožnost oprave izvršbe
V konkretnem primeru je tek izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine I 20053/1999, vse do njegove pravnomočne ustavitve s sklepom z dne 9. 4. 2013, imel učinek pretrganja zastaranja, čeprav je bila ustavitev posledica upnikovega predloga za ustavitev izvršbe oziroma umika izvršilnega predloga. Upnik je namreč, že k predlogu za izvršbo, priložil vlogo svojega pravnega prednika z dne 28. 3. 2013, vloženo v izvršilnem postopku I 20053/1999, iz katere izhaja, da upnik ustavitve izvršbe I 20053/1999 ni predlagal iz razloga, ker bi se želel odpovedati pravnemu varstvu zoper dolžnika. Upnik je navedeno storil zato, ker se do tedaj ni uspel prisilno poplačati, glede na pridobljene podatke pa tudi ni bilo izgledov za poplačilo v bližnji prihodnosti ter bi vztrajanje pri izvršilnem postopku I 20053/1999 upniku povzročilo le dodatne stroške.
Predlog za ustavitev oziroma umik ni bil posledica upnikovega odreka pravnemu varstvu, pri čemer tudi ni bistveno, da za nezmožnost oprave izvršbe ni bil odgovoren dolžnik. Bistveno je, da se upnik z umikom ni imel namena odreči pravnemu varstvu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075607
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149. ZPP člen 102.
nesreča pri delu - nastanek škodnega dogodka - poškodba pri delu - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati obstoja škodnega dogodka, torej nastanka poškodbe pri delu. Neutemeljena je pritožbena graja, da je objektivni dokaz, da se je tožnik poškodoval na delovnem mestu, njegova poškodba ramenskega sklepa. Slednja dokazuje le objektivno dejstvo tožnikove poškodbe kot take, nikakor pa tudi, da se je ta pripetila na delovnem mestu, v okviru tožnikovega opravljanja dela pri tožencu.
ZFPPIPP člen 20, 20/2, 245, 245/1, 245/2, 253. ZPP člen 101, 101/2, 182, 182/1, 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1.
sklep o prekinitvi postopka - začetek stečajnega postopka - nedenarna terjatev - stopničasta tožba - vpliv na obseg stečajne mase
Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep o prekinitvi postopka. Res je, kar izpostavlja pritožba, da se z začetkom stečajnega postopka nedenarne terjatve pretvorijo v denarne po tržni vrednosti v začetku stečajnega postopka (253. člen ZFPPIPP) in da zahtevek, ki je predmet stopničaste tožbe iz prvega odstavka 182. a člena ZPP (zahtevek na izročitev listin), takšne terjatve ne vsebuje. Nedenarna terjatev iz drugega odstavka 20. člena ZFPPIPP je namreč takšna terjatev, s katero upnik od dolžnika zahteva izpolnitev neke nedenarne terjatve ali izvedbo storitve. V obeh primerih je treba to zakonsko dikcijo dopolniti tako, da gre za terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase (povzeto iz že citirane objave v reviji Odvetnik 2013). Takšna terjatev po pravilnih izvajanjih pritožbe v zahtevku, ki se obravnava v predmetni pravdi, ni vsebovana, vendar pa ta okoliščina ne vpliva oziroma ne more vplivati na dejstvo prekinitve postopka. Slednji se iz razlogov, ki so navedeni zgoraj, zaradi začetka stečaja prekine po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Okoliščina, da zahtevek ne vsebuje nedenarne terjatve, ki se z začetkom stečaja pretvori v denarno in vpliva na obseg stečajne mase, ima vpliv zgolj na presojo, kdaj se bo prekinjeni postopek nadaljeval. Če je stečajni dolžnik tožena stranka, kar velja za obravnavano zadevo, postopek pa teče o zahtevku, ki ne vsebuje opisane terjatve iz drugega odstavka 20. člena ZFPPIPP, se bo postopek nadaljeval, ko ga bo upravitelj prevzel oziroma ko ga bo sodišče pozvalo, da to stori (prvi odstavek 208. člena ZPP).
zbirka listin - vpogled v zbirko listin - prepis listine - vsebina predloga - upravičen interes - nekonkretiziranost predloga
Podani predlog ne vsebuje ustrezno konkretiziranega opisa okoliščin, kako so zahtevane listine povezane s pravdami, ki jih predlagatelj omenja, oziroma zakaj so pomembne in relevantne za razjasnitev dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da upravičenega interesa ni izkazal. Splošno navajanje o fiktivnosti in ničnost pravnih poslov zahtevanemu standardu po prvem odstavku 196. člena ZZK-1 ne zadosti.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZZPri člen 22, 22/5.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode
Tožnik ni verjetno izkazal, da je predlagana začasna odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode. Zatrjevana škoda zaradi prejete izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (izpad dohodka) sama po sebi ni nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, saj bo v primeru uspeha v tem delovnem sporu tožnik lahko uveljavljal vse pravice iz delovnega razmerja za nazaj. Tožnik v predlogu za začasno odredbo ni obrazložil svojega siceršnjega premoženjskega in finančnega stanja niti ni s tem v zvezi podal nobenih dokazil. Zgolj zatrjevana izguba dohodka še ne zadošča za ugotovitev ogroženosti preživljanja. Tudi morebitna dolgotrajnost sodnega postopka, ki jo tožnik izpostavlja v pritožbi, ne more privesti do drugačnega zaključka, saj tožnik niti ne navaja, da nima možnosti pridobitve (nove) zaposlitve in dohodka v bodoče oziroma za čas trajanja postopka.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075094
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131.
nesreča pri delu - objektivna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost - padec z lestve
Glede na to, da se pravila o objektivni odgovornosti uporabljajo zgolj takrat, ko nevarnost ni posledica nedopustnega ravnanja nosilca dejavnosti ali nepravilnega dela oškodovanca, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da delo privezovanja tovora na lestvi na višini 2,7 metra ni bilo nevarno že samo po sebi, temveč je večja škodna nevarnost izhajala iz nepravilnega ravnanja tožnika (izbira načina privezovanja, ki je zahteval uporabo lestve, nepravilna uporaba lestve - položaj nog na lestvi ter opustitev tritočkovnega prijema).
V zvezi s krivdno odgovornostjo toženke za tožniku nastalo škodo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožnik v primeru, da bi privezoval tovor na način, kot ga je opisala toženka in je bil tožnik o njem ustrezno poučen, ne bi potreboval lestve, zato ji ni mogoče pripisati odgovornosti za nezagotovitev delovne opreme tožniku. Tožnik niti ni zatrjeval, da bi bila toženka seznanjena z drugačnim načinom privezovanja tovora. Ker tožnik ni navedel nobenih okoliščin, ki bi kazale na protipravno ravnanje in krivdo toženke kot delodajalca za tožnikov padec zaradi izgube ravnotežja, ko je stal na razprti lestvi tipa A, niso podane predpostavke odškodninske odgovornosti po OZ, zato je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
K temu sodišče druge stopnje še dodaja, da zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice), do katere je prišlo po tem, ko je slednja dobavo blaga (nepravilno) pogojevala s plačilom toženkinih predhodnih obveznosti, v primerih, ko čas ni bistvena sestavina pogodbe, sama po sebi ne pomeni prenehanja obveznosti. Je pa lahko zamuda dolžnika (v obravnavani zadevi tožnice) vzrok, zaradi katerega lahko upnik (v obravnavani zadevi toženka) uveljavi svoje pravice in doseže prenehanje obstoječe obveznosti. Tega toženka, če morebiti ni imela več interesa, sprejeti zamujeno izpolnitev, ni storila (ni uveljavila pravice, da pogodbo razdre - v tem primeru bi bila prosta svoje obveznosti, saj zanjo ne bi bilo več pravne podlage), zato je (bila) dolžna sprejeti tudi kasnejšo zamujeno izpolnitev dolžnika (tožnice). Ker po pozivu tožnice konstrukcijskega lesa ni prevzela, je po pravilni razlagi izpodbijane sodbe (točka 21 obrazložitve) z 20. 9. 2022 prišla v upniško zamudo (prvi odstavek 300. člena OZ), zamuda tožnice (dolžnika) pa je takrat prenehala (prvi odstavek 301. člena OZ).
Res je, da toženka lesa ni hotela prevzeti in res je tudi, da je tožnica k temu ne more prisiliti (sodelovalna dolžnost upnika ni iztožljiva - dolžnik v razmerju do upnika ne more s tožbo zahtevati izvedbe ravnanj, ki so v skladu z vsebino obveznosti potrebna za izpolnitev), a je posledica tega nastanek upniške zamude. Ne pomeni pa nastala situacija, da je dolžnik (tožnica) prost svoje obveznosti oziroma da za toženko že teče rok za plačilo kupnine. Določba 301. člena OZ namreč ne ureja prenehanja pogodbene obveznosti, ampak le posledice upnikove zamude. Če upnik (v obravnavani zadevi toženka) noče sprejeti izpolnitve, lahko dolžnik (v obravnavani zadevi tožnica) dolgovano izpolnitev obdrži pri sebi in se zadovolji z drugim pravnimi posledicami stanja, v katerem izpolnitve ni mogoče opraviti. V stanju upnikove zamude je njegov interes varovan. Če pa se odgovornosti želi razbremeniti (da je prost svoje obveznosti), pa so v OZ določeni načini nadomestne izpolnitve, med njimi za gospodarske pogodbe (če je blago primerno za shranjevanje, v nasprotnem primeru se stvar proda po pogojih iz 308. člena OZ, izkupiček pa položi pri sodišču) izročitev stvari v hrambo javnemu skladišču na račun upnika, ki ima učinek položitve pri sodišču (drugi odstavek 304. člena OZ). S takšno položitvijo dolgovane stvari (ali njene kupnine po odbitku prodajnih stroškov) je dolžnik prost svoje obveznosti (prvi odstavek 306. člen OZ) in šele od takrat dalje teče oziroma bi v primeru položitve blaga ali kupnine tekel rok 30 dni od dobave blaga, ko je bilo treba plačati kupnino.
plačilo za dejansko delo - razlika v plači - novinar
Ob ugotovitvi, da je tožnica namesto dela delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, to je delovnega mesta novinar urednik (na katerem se ne vodi oddaj v živo in ne opravlja naloge raziskovalnega novinarstva) opravljala (v celoti, ves čas) delo drugega delovnega mesta (poleg vodenja oddaj v živo in naloge raziskovalnega novinarstva še druge, ki so enake na obeh delovnih mestih), je njenemu zahtevku za plačilo razlike v plači na podlagi 44. člena ZDR-1 utemeljeno ugodilo.
O obstoju utemeljenega suma se je sodišče prve stopnje stopnje utemeljeno sklicevalo na pravnomočno obtožnico ter vse dokaze, na katerih ta temelji. Niti iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi po pravnomočnosti obtožnice nastale nove okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na zaključek o obstoju utemeljenega suma.
Obtožene, državljanke Poljske, ki ima v tujini prijavljeno stalno bivališče, kjer biva njena družina in trije mladoletni otroci, in je na Republiko Slovenijo ne vežejo nobene osebne navezne okoliščine, saj nima prijavljenega niti stalnega niti začasnega bivališča, nima niti dovoljenja za delo, družine, znancev, in nikakršnega premoženja, zato je nedvomno podan razlog njene begosumnosti.
V zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti je sodišče ugotovilo in razumno obrazložilo objektivne in subjektivne okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obtožena s svojo kriminalno dejavnostjo, v primeru izpustitve na prostost, nadaljevala. Tako objektivne okoliščine, iz katerih izhaja teža, način in okoliščine izvršenega kaznivega dejanja izkazujejo, da gre za eno težjih kaznivih dejanj. Kot subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na obtoženkine osebne lastnosti (vztrajnost, trdna odločenost, premišljenost in koristoljubnost pri izvršitvi kaznivega dejanja) in obtoženkina brezposelnost, ter dejstvo, da nima lastnih sredstev za preživljanje in nepremičnega premoženja, razumno utemeljujejo sklep, da je obtoženkina ponovitvena nevarnost izrazita.
Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami v katerih poteka njihovo spravljanje preko državnih meja, pri čemer so obtoženko pri storitvi vodili premoženjski interesi, utemeljeno odtehta poseg v njeno ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, pri čemer, ne bi bil primeren noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep. Ukrep je tako neogiben kot tudi sorazmeren ukrep.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00078427
ZZK-1 člen 90. ZIZ člen 167.
izbris izvedene pravice - izbris hipoteke iz zemljiške knjige - prisilna hipoteka - zaznamba izvršbe
Sicer velja, da se lahko hipotekarni upnik svoji hipoteki odpove, vendar je izbris prisilne hipoteke neločljivo povezan z izbrisom zaznambe izvršbe. Ta zaznamba predstavlja eno od izvršilnih dejanj izvršilnega sodišča v postopku nepremičninske izvršbe. Tega izvršilnega dejanja pa ni mogoče izbrisati zgolj na podlagi zasebne listine, kot je predlagala upnica v tej zadevi, brez vsake odločbe izvršilnega sodišča, ki bi dokazovala ustavitev izvršbe oziroma končanje izvršilnega postopka.
URS člen 51. ZZVZZ člen 26, 44a, 44b, 44c. ZDSS-1 člen 62. Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu člen 1, 1/4.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov zdravljenja v tujini - odobritev zdravljenja - nujno zdravljenje
Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnici glede na njeno zdravstveno stanje in preostale okoliščine pravilno izdana napotnica za kirurški pregled za obravnavo "hitro". Takrat izkazane okoliščine o tožničinem zdravstvenem stanju niso zahtevale izdaje napotnice z drugačno stopnjo obravnave, ker maligna bolezen še ni bila dokazana niti ni bil postavljen sum nanjo.
Ključno je, da je bilo glede pravilnosti stopnje izdane napotnice treba izhajati iz presoje znanega zdravstvenega stanja ob izdaji napotnice za kirurški pregled, saj pri tožnici v trenutku izdaje napotnice ni bilo izkazane potrebe po urgentni obravnavi.
ZD člen 10, 17, 18, 25, 163. ZPP člen 335, 335-1, 335-4, 336, 343, 343/3.
notarska oporoka - krog zakonitih dedičev - drugi dedni red - tretji dedni red - nujni dedni delež - kdo so nujni dediči
Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Dedi in babici ter bratje in sestre pokojnika pa so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Pritožnik, ki je sin zapustničine sestrične, ni nujni dedič, zato njegove navedbe o tem, da imajo dediči, ki so v bivanjski stiski prednost pri dedovanju, za odločitev niso relevantne.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00075435
ZDR-1 člen 179, 179/1. OZ člen 179.
nesreča pri delu - električni udar - opeklina - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - izvedenec medicinske stroke
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo trajanje in intenzivnost ter tudi tožnikovo subjektivno zaznavanje bolečin in jih tudi ustrezno pravno ovrednotilo. Prav tako je pravilno ugotovilo odločilna dejstva o vrsti in obsegu neprijetnosti pri zdravljenju ter jih smiselno upoštevalo pri odmeri pravične odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki o previsoki odškodnini za strah. Pravilna presoja sodišča prve stopnje temelji na mnenju sodnih izvedenk, ki sta ocenili, da je tožnik ob stiku z elektriko utrpel intenzivni primarni strah ter intenzivnejši in nato še lažji sekundarni strah v smislu zaskrbljenosti za izid zdravljenja.
plačilo razlike v plači - ustni dogovor o plači - urna postavka - dokazna ocena izpovedbe stranke
Pravilen je dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik dokazal obstoj ustnega dogovora s toženko o urni postavki v letih 2017, 2018 in 2019. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo razlik v plačah v vtoževanih mesecih, ko toženka tožniku plače ni izplačala v skladu z ustnim dogovorom.
ZPP člen 227, 227/1, 227/5, 339, 339/2-8, 339/2-14.
obrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - pravica do izjave - dokazna ocena - škodni dogodek - avtomatska vrata - pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Iz ekspertize izvedenca in njene ustne dopolnitve ter zaslišanja serviserja jasno izhaja, da se škodni dogodek ni mogel pripetiti na s strani tožnice zatrjevani način (z nenadnim zapiranjem vrat, ko se je oškodovanec nahajal med vrati; tako silovitim udarcem, da je oškodovanec padel; in nekajkratnim odpiranjem in zapiranjem vrat, ki so ob tem udarjala na tleh ležečega oškodovanca). Ni dvoma, da si je oškodovanec ob padcu poškodoval ramo, vendar je ugotovljeno, da do poškodbe ni prišlo zaradi zatrjevanega (enkratnega) nepravilnega delovanja vrat. Ugotovljeno je, da so bila (sporna) vrata tehnično brezhibna, redno servisirana in opremljena s senzorji, ki so zadoščali predpisanim standardom. Pritožbeno izpostavljanje, da naj bi vendarle dne 7.10.2015 in v primeru konkretnega oškodovanca vrata nepravilno delovala, ni utemeljeno. Že siceršnje ugotovitve, da vrata niso poškodovala nikogar drugega, da so bila redno servisirana, da na delovanju vrat ni bilo opaziti težav ali nepravilnega delovanja, ipd., kažejo na pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da do oškodovančeve poškodbe ni prišlo zaradi nepravilno delujočih vrat.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov pritožbe - pravni pouk
V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje v pravnem pouku navedlo, kar je določeno v šestem odstavku 324. člena ZPP, vključno s tem, da je treba pritožbo vložiti v treh izvodih. Stranke je opozorilo, da bo v primeru, če pritožba ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zavržena, kar velja tudi v primeru, če ne bo vložena v zadostnem številu izvodov. In zato ker pritožba ni bila vložena v treh izvodih in ker je bila tožnica v pravnem pouku izrecno opozorjena, da jo sodišče v takem primeru na popravo oziroma dopolnitev ne bo pozivalo, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe pravilna.
ZDR-1 člen 113, 113/1, 113/3, 113/4. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/, 272/2-2, 272/2-3. OZ člen 243, 243/4.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - predstavnik delavcev - nastanek težko nadomestljive škode - regulacijska začasna odredba
Tožnik je zatrjeval, da bo ostal brez rednega mesečnega prihodka, ki mu omogoča eksistenco in s katerim preživlja tri mladoletne šoloobvezne otroke, pri čemer drugih virov sredstev preživljanja nima. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da takšno zatrjevanje ne predstavlja ustrezne opredelitve težko nadomestljive škode, saj tožnik ni podal nobenih trditev (niti dokazil), s katerimi bi konkretiziral svoje premoženjsko stanje oziroma premoženjsko stanje svoje družine. Enako velja za njegovo trditev, da s sredstvi, ki jih prejema iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne zmore preživljati sebe in otrok. Za kakšne prejemke gre, ni obrazložil, prav tako ni navedel njihove višine.