DZ člen 141, 141/8, 156. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2.
predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - odvzem pravice do stikov z otrokom - začasna ukinitev stikov - odvzem starševske skrbi - zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog - bolnišnično zdravljenje - izvedensko mnenje - sprememba odločbe sodišča prve stopnje - stiki v korist otroka - omejitev pravice do stikov - odvzem pravice do osebnih stikov - telefonski stiki z otrokom - stiki prek video klica - stiki prek pisem - začasna ureditev stikov - ogroženost otroka - načelo najmilejšega ukrepa - izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
Upoštevaje povzete ugotovitve pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da glede na trenutno stanje nasprotnega udeleženca in njegovo trenutno nepripravljenost na zdravljenje, izvajanje osebnih stikov otrokom ni v korist, jim škoduje in ima lahko dolgoročne posledice na njihov osebnostni razvoj, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se osebni stiki ukinejo. To pa seveda ne pomeni, da bodo osebni stiki trajno ukinjeni; ko in če bo nasprotni udeleženec pokazal kritičnost do svojega stanja in bo iskreno ter konstruktivno sodeloval pri zdravljenju, se bodo lahko osebni stiki ponovno uvedli (primerjaj osmi odstavek 141. člena DZ).
Sodišče druge stopnje pa ne soglaša z materialnopravno odločitvijo sodišča prve stopnje, da se v celoti ukinejo tudi neosebni stiki (s telefonskimi oziroma video klici in/ali s pisno komunikacijo). Splošno je znano in v sodni praksi utrjeno stališče, da otroci za zdrav psihosocialni razvoj načeloma potrebujejo stike z obema staršema. Stiki s starši se ne izvajajo le zaradi varovanja interesov nerezidenčnega starša, temveč tudi zaradi varovanja koristi otrok. Zato je pri tako strogem ukrepu, kot je odvzem pravice do stikov, treba skrbno tehtati med koristmi in škodo, ki jo otrok utegne imeti oziroma trpeti zaradi stikov, upoštevaje tudi načelo najmilejšega ukrepa (156. člen DZ). V konkretnem primeru je ugotovljeno in nesporno, da nasprotni udeleženec nikoli ni bil neposredno nasilen ali sovražen do otrok, temveč le do predlagateljice. Sodišče prve stopnje je ogroženost otrok pri osebnih stikih utemeljilo na dejstvih, da je zaradi nezdravljene osebnostne motnje z nacepljeno odvisnostjo od alkohola in drugih psihoaktivnih snovi oče na stikih nepredvidljiv, da potencialno lahko odreagira agresivno in konfliktno; da je v zadnjem času stike tudi opustil za daljše obdobje (od novembra 2022 do julija 2023); da je bil glede stikov nereden, kar je pri otrocih povzročalo stisko (stikov so se veselili, potem pa jih ni bilo); da je zadnje čase opustil tudi video klice in otroke klical le po telefonu, vendar jim je govoril tudi neprimerne vsebine.
nadzorovana obravnava - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča
Za pritožničino zahtevo, da se iz dokumentov "umaknejo" nekatera ugotovljena dejstva, ni pravne podlage. Varstvo njenih osebnih podatkov je zagotovljeno z izključitvijo javnosti v tem postopku in z ostalimi predpisi o varstvu osebnih podatkov.
ZPP člen 163, 163/4. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/1, 12, 12/2, 19, 19/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21, 21-2. ZOdv člen 42, 42/1, 43. Statut Odvetniške zbornice Slovenije (1994) člen 28, 28-8.
odmera nagrade in stroškov odvetnika - sprememba tožbe - vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta po spremenjeni tožbi - faza postopka - nastanek stroškov - čas odločanja sodišča - stroški za sestavo vloge - ustaljena sodna praksa - pripravljalni narok - prvi narok za glavno obravnavo - samostojna storitev odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - sestanek s stranko - urnina - povišanje nagrade za zastopanje več strank
Stroški se odmerjajo od vrednosti spora v trenutku, ko nastanejo, in ne od vrednosti spora v trenutku odločanja sodiščaa. Pri odmeri se torej do spremembe vrednosti spornega predmeta upošteva prvotna vrednost, od spremembe dalje pa nova vrednost spornega predmeta.
Kadar je prvi narok za glavno obravnavo izveden takoj po zaključku pripravljalnega naroka, že priznana postavka za prvi narok za glavno obravnavo vsebuje tudi postavko za pripravljalni narok, ki se v takšnem primeru ne upošteva kot samostojna storitev.
Za sodišče bi bila obvezna razlaga Odvetniške tarife zavezujoča le, če bi bila objavljena v Uradnem listu RS in bi k njeni vsebini podal soglasje minister za pravosodje.
Ne more biti dvoma, da je izročitev prepovedane substance neposreden izkaz povezave osebe s posestjo take substance in zato neposredno obremenjujoča, kar ni mogoče trditi za podajo privolitve za preiskavo zaseženega telefona; tudi po presoji pritožbenega sodišča podaja take privolitve ne predstavlja izjave testimonialne narave, na katero se razteza privilegij zoper samoobtožbo.
Četudi bi morebiti spremenjen obrazec predstavljal sistemski premik k drugačnemu ravnanju policije v predkazenskem postopku v situacijah, kot je obravnavana, to ne bi bilo rezultat spoznanja o nujnosti ustreznega pravnega pouka pred podajo privolitve za preiskavo elektronske naprave, pač pa posledica negotovosti policije v razmerah, ko se pretežno v sodnih postopkih odloča o (ne)dovoljenosti dokazov, ne pa o njihovem vsebinskem pomenu za tožilske očitke.
Za presojo zakonitosti dokaza je ključno, kakšne so bile okoliščine njegove pridobitve v realnem času.
Kot nelogični se izkazujejo obrambni očitki, da je sodišče prve stopnje s pozivanjem tožilstva k predložitvi manjkajoče dokumentacije želelo "prikriti očitne nezakonitosti", glede na to, da je ravnalo transparentno, in posebej upoštevaje, da so iz spisa izostale listine, katerih vsebina je bila sicer povzeta kot podlaga za preiskavo zaseženega telefona, njihova odsotnost pa izpostavljena kot eden izmed razlogov za vloženo zahtevo za izločitev dokazov.
Stališče pritožnikov, da obramba ni dolžna proučiti razpoložljivega dokaznega gradiva, vezanega na vložene predloge za izločitev dokazov, se ob tem izkazuje kot zgrešeno; težko si je namreč predstavljati, da bo zagovornik lahko zastopal interese svoje stranke, v kolikor ne bo opravil študije prevzetega primera, česar ni mogoče enačiti s trditvenim in dokaznim bremenom, katerega res, tudi v zvezi z ustreznostjo poti pridobivanja dokazov, nosi tožilstvo.
ZDZdr člen 30, 67, 69. ZNP-1 člen 36, 36/3, 42. ZPP člen 365, 365-1.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje zadržanja - omejitev pravice do izvajanja dokazov - pritožba zoper sklep - rok za pritožbo - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - laična pritožba - zamuda tridnevnega pritožbenega roka - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - obstoj tehtnega razloga - zavrženje pritožbe
Na podlagi 67. člena ZDZdr je zaradi nujnosti in hitrosti tovrstnih zadev določen krajši pritožbeni rok, in sicer tri dni od dneva vročitve sklepa. Po tretjem odstavku 36. člena ZNP-1 lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi prepozno vloženo pritožbo, vendar pa v konkretnem primeru taki razlogi niso ne zatrjevani ne izkazani.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 49, 49/2, 49/3.
delitev solastnine - nagrada izvedenca - izvedenec geodetske stroke - izdelava elaborata - višina nagrade izvedenca - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - sklicevanje na stroškovnik - stroškovnik kot sestavni del spisa - vročitev stroškovnika - nevročitev - pravica do vpogleda v spis
Za preizkus izpodbijanega sklepa je odločilno, ali so odmerjeni zneski po posameznih postavkah priznani v skladu s Pravilnikom, kar je ob obrazložitvi v izpodbijanem sklepu tudi mogoče preizkusiti, saj je sodišče za vsako posamezno postavko navedlo tako podlago kot znesek, ki ga je priznalo. Priznanih zneskov, razen zneska za izdelavo elaborata za GURS, pa nasprotni udeleženec konkretizirano ne izpodbija.
družinsko nasilje - postopek po ZPND - ukrep prepovedi približevanja - občutek ogroženosti - izpovedba priče - verodostojnost priče - dokazna ocena izpovedi prič - metodološki napotek - načelo neposrednosti
Razpravljajoča sodnica prve stopnje ima zaradi neposrednega zaslišanja najboljši vtis o verodostojnosti, prepričljivosti in iskrenosti podane izpovedbe. Načelo neposrednosti je zelo pomemben segment pri oblikovanju ocene dokazovanja z zaslišanjem strank.
ugriz psa - odgovornost za škodo - kdo odgovarja za škodo - posebni primeri odgovornosti - imetnik živali - odgovornost imetnika živali - odgovornost imetnika psa - pojem imetnika psa - dolžno varstvo nad psom - dejanska oblast - solidarna odgovornost - odgovornost lastnika psa - zmotna uporaba materialnega prava - odločanje o stroških po načelu uspeha - prihod odvetnika iz drugega kraja
Imetnik psa je širši pojem kot lastnik, saj je imetnik lahko tudi druga oseba, ki ji je bil pes zaupan v oskrbo in varstvo. Ko gre za škodo, ki jo stori žival, tako ni nujno, da je odgovorna oseba vselej lastnik živali. Če bi bil lastnik živali, ki povzroči škodo, vselej štet kot imetnik oziroma odgovorna oseba, bi to zakon (OZ) tudi določil. Lastnik, ki je trajno prepustil skrb za žival drugemu (kot v predmetnem primeru, ko je prepustil celotno kmetijo, z živino in živalmi, sinu), ni (več) imetnik in ni odgovorna oseba, razen če jo je prepustil neprimerni osebi.
dokazni predlog za zaslišanje priče - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - upravičenost zavrnitve dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - negativno dejstvo - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - dokazno breme - protispisnost
Obstaja načelna dolžnost sodišča, da vse predlagane dokaze izvede. Dolžnost ni neomejena. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne, če so za to podani dopustni razlogi, kar pa mora tudi obrazložiti (ali pa morajo ti razlogi jasno izhajati iz ravnanja sodišča: če je na primer tožba nesklepčna, je jasno, da ni bilo treba izvajati dokazov). Sodišču med drugim ni treba izvajati dokazov, ki niso potrebni, ker je dejstvo že dokazano; relevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno; ali primerni za ugotovitev določenega dejstva. Dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza se torej lahko zavrne, če je neko dejstvo že dokazano. V ravno obratni situaciji je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem priče glede dejstva, za katero je ugotovilo, da ni dokazano. To pa ni dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga. S tem je napravilo prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno.
Dejstvo neplačila terjatve je negativno dejstvo. Dokazno breme za dokazovanje negativnega dejstva je na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva. Dokazno breme, da je toženka tožnici nakazala najemnino za julij 2022, bremeni toženko.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 207, 207/1. URS člen 20.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa
Presoja obstoja utemeljenega suma glede storitve kaznivega dejanja, pripornega razloga ponovitvene nevarnosti in sorazmernosti za podaljšanje pripora po vloženi obtožbi.
pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Glede obstoja utemeljenega suma ter vse dokaze, na katerih niti iz pritožbenih trditev niti iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi po pravnomočnosti obtožnice nastale nove okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na zaključek o obstoju utemeljenega suma. Tako ni mogoče pritrditi stališčem zagovornikov obtoženih v delu, kjer izhajajo iz lastne ocene zbranih dokazov, da glede na predloženo dokazno gradivo ni podan utemeljen sum storitve očitanih kaznivih dejanj, saj je le ta bil s pravnomočnostjo obtožnice potrjen.
Objektivne okoliščine - teža, način in okoliščine izvrševanih kaznivih dejanj, ki predstavljajo najtežja in družbeno najbolj zavržna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, kot tudi subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na negativne osebnostne lastnosti obtožencev, ter okoliščine v katerih so bila kazniva dejanja storjena, ki predstavljajo globoke in trajne posege v spolno integriteto in nedotakljivost mladoletne osebe, so po presoji sodišča druge stopnje nedvomno podane. Zato vse ugotovljene okoliščine razumno utemeljujejo pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pri navedenih obtožencih podana realna in konkretna ponovitvena nevarnost.
Pripor je neogibno potreben in tudi sorazmeren ukrep, saj gre v obravnavanem primeru za kazniva dejanja zoper varnost mladoletne oškodovanke in drugih potencialnih oškodovancev in zato stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, pretehta nad pravico obtožencev do njihove osebne svobode. Milejši ukrep ne bi bil učinkoviti, saj zahteva voljni element s strani obtožencev, katerega pa ob vrnitvi v prejšnje življenjsko okolje, glede na njihovo negativno osebnost ni pričakovati. Tako obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibnosti in sorazmernosti pripora zoper C. C. in D. D. Pritožbeni očitki, da pripor ni nujno potreben, neogiben in sorazmeren ukrep za preprečitev njune ponovitvene nevarnosti, zato niso utemeljeni, in je pripor zoper obtoženca neogiben in sorazmeren ukrep. Enako velja tudi glede utemeljenosti pogojev za ukrep prepovedi približanja po določbi 195. a člena ZKP zoper obtoženko.