ugriz psa - odgovornost za škodo - kdo odgovarja za škodo - posebni primeri odgovornosti - imetnik živali - odgovornost imetnika živali - odgovornost imetnika psa - pojem imetnika psa - dolžno varstvo nad psom - dejanska oblast - solidarna odgovornost - odgovornost lastnika psa - zmotna uporaba materialnega prava - odločanje o stroških po načelu uspeha - prihod odvetnika iz drugega kraja
Imetnik psa je širši pojem kot lastnik, saj je imetnik lahko tudi druga oseba, ki ji je bil pes zaupan v oskrbo in varstvo. Ko gre za škodo, ki jo stori žival, tako ni nujno, da je odgovorna oseba vselej lastnik živali. Če bi bil lastnik živali, ki povzroči škodo, vselej štet kot imetnik oziroma odgovorna oseba, bi to zakon (OZ) tudi določil. Lastnik, ki je trajno prepustil skrb za žival drugemu (kot v predmetnem primeru, ko je prepustil celotno kmetijo, z živino in živalmi, sinu), ni (več) imetnik in ni odgovorna oseba, razen če jo je prepustil neprimerni osebi.
družinsko nasilje - postopek po ZPND - ukrep prepovedi približevanja - občutek ogroženosti - izpovedba priče - verodostojnost priče - dokazna ocena izpovedi prič - metodološki napotek - načelo neposrednosti
Razpravljajoča sodnica prve stopnje ima zaradi neposrednega zaslišanja najboljši vtis o verodostojnosti, prepričljivosti in iskrenosti podane izpovedbe. Načelo neposrednosti je zelo pomemben segment pri oblikovanju ocene dokazovanja z zaslišanjem strank.
dokazni predlog za zaslišanje priče - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - upravičenost zavrnitve dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - negativno dejstvo - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - dokazno breme - protispisnost
Obstaja načelna dolžnost sodišča, da vse predlagane dokaze izvede. Dolžnost ni neomejena. Sodišče lahko izvedbo predlaganega dokaza zavrne, če so za to podani dopustni razlogi, kar pa mora tudi obrazložiti (ali pa morajo ti razlogi jasno izhajati iz ravnanja sodišča: če je na primer tožba nesklepčna, je jasno, da ni bilo treba izvajati dokazov). Sodišču med drugim ni treba izvajati dokazov, ki niso potrebni, ker je dejstvo že dokazano; relevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno; ali primerni za ugotovitev določenega dejstva. Dokazni predlog za izvedbo nekega dokaza se torej lahko zavrne, če je neko dejstvo že dokazano. V ravno obratni situaciji je sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem priče glede dejstva, za katero je ugotovilo, da ni dokazano. To pa ni dopusten razlog za zavrnitev dokaznega predloga. S tem je napravilo prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno.
Dejstvo neplačila terjatve je negativno dejstvo. Dokazno breme za dokazovanje negativnega dejstva je na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva. Dokazno breme, da je toženka tožnici nakazala najemnino za julij 2022, bremeni toženko.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 49, 49/2, 49/3.
delitev solastnine - nagrada izvedenca - izvedenec geodetske stroke - izdelava elaborata - višina nagrade izvedenca - obrazložitev sklepa o odmeri nagrade izvedencu - sklicevanje na stroškovnik - stroškovnik kot sestavni del spisa - vročitev stroškovnika - nevročitev - pravica do vpogleda v spis
Za preizkus izpodbijanega sklepa je odločilno, ali so odmerjeni zneski po posameznih postavkah priznani v skladu s Pravilnikom, kar je ob obrazložitvi v izpodbijanem sklepu tudi mogoče preizkusiti, saj je sodišče za vsako posamezno postavko navedlo tako podlago kot znesek, ki ga je priznalo. Priznanih zneskov, razen zneska za izdelavo elaborata za GURS, pa nasprotni udeleženec konkretizirano ne izpodbija.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 207, 207/1. URS člen 20.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost - nujnost in sorazmernost ukrepa
Presoja obstoja utemeljenega suma glede storitve kaznivega dejanja, pripornega razloga ponovitvene nevarnosti in sorazmernosti za podaljšanje pripora po vloženi obtožbi.
pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Glede obstoja utemeljenega suma ter vse dokaze, na katerih niti iz pritožbenih trditev niti iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi po pravnomočnosti obtožnice nastale nove okoliščine, ki bi lahko kakorkoli vplivale na zaključek o obstoju utemeljenega suma. Tako ni mogoče pritrditi stališčem zagovornikov obtoženih v delu, kjer izhajajo iz lastne ocene zbranih dokazov, da glede na predloženo dokazno gradivo ni podan utemeljen sum storitve očitanih kaznivih dejanj, saj je le ta bil s pravnomočnostjo obtožnice potrjen.
Objektivne okoliščine - teža, način in okoliščine izvrševanih kaznivih dejanj, ki predstavljajo najtežja in družbeno najbolj zavržna kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, kot tudi subjektivne okoliščine, ki so oprte predvsem na negativne osebnostne lastnosti obtožencev, ter okoliščine v katerih so bila kazniva dejanja storjena, ki predstavljajo globoke in trajne posege v spolno integriteto in nedotakljivost mladoletne osebe, so po presoji sodišča druge stopnje nedvomno podane. Zato vse ugotovljene okoliščine razumno utemeljujejo pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je pri navedenih obtožencih podana realna in konkretna ponovitvena nevarnost.
Pripor je neogibno potreben in tudi sorazmeren ukrep, saj gre v obravnavanem primeru za kazniva dejanja zoper varnost mladoletne oškodovanke in drugih potencialnih oškodovancev in zato stopnja ogrožanja pravno zavarovane dobrine, pretehta nad pravico obtožencev do njihove osebne svobode. Milejši ukrep ne bi bil učinkoviti, saj zahteva voljni element s strani obtožencev, katerega pa ob vrnitvi v prejšnje življenjsko okolje, glede na njihovo negativno osebnost ni pričakovati. Tako obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibnosti in sorazmernosti pripora zoper C. C. in D. D. Pritožbeni očitki, da pripor ni nujno potreben, neogiben in sorazmeren ukrep za preprečitev njune ponovitvene nevarnosti, zato niso utemeljeni, in je pripor zoper obtoženca neogiben in sorazmeren ukrep. Enako velja tudi glede utemeljenosti pogojev za ukrep prepovedi približanja po določbi 195. a člena ZKP zoper obtoženko.