spor majhne vrednosti - plačilo akontacije - sklenitev pogodbe - predložitev dokazov - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke
Tožeča stranka mora navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ker v obravnavanem primeru akontacija (nesporno) ni bila plačana, pogodbeno razmerje med pravdnima strankama ni nastalo in to tisto razmerje, ki bi za pogodbeni stranki ustvarilo pravice in obveznosti (125. člen OZ).
odškodnina zaradi smrti bližnjega - izguba preživljanja zaradi smrti preživljalca - mesečna renta - odločitev po prostem preudarku
Iz stališč sodne prakse izhaja, da je pri določitvi odškodnine in rente je treba ugotoviti, kakšen dohodek bi pokojnik dejansko dosegal, če bi še živel (pri čemer se upoštevajo vsi njegovi prihodki, tako iz naslova rednega kot tudi dodatnega dela), in koliko od tega bi dejansko mogel prispevati k preživljanju tožnikov.
Natančne višine posameznega stroška tako niti ni potrebno ugotoviti, glede na to, da le-ti mesečno variirajo in da se včasih pojavijo tudi nepredvideni stroški (iz pritožbeno nespornih ugotovitev sodišča prve stopnje npr. izhaja, da imata drugo in tretjetožnica prirojeno srčno napako in da trpita posledice zaradi prometne nesreče iz leta 2016), pa jih dejansko tudi ni mogoče ugotoviti z matematično natančnostjo.
prepoved približevanja določeni osebi - nepravdni postopek - hitrost postopka - stopnja verjetnosti - stroški postopka - postopek po ZPND - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Postopek, v katerem se izrekajo ukrepi po ZPND je sicer nepravdni postopek, vendar ima začasno naravo, zato mora biti hiter, posledično pa v postopku velja nižja stopnja dokaznega standarda, kar pomeni, da mora sodišče odločilna dejstva ugotoviti s stopnjo verjetnosti in ne gotovosti.
V skladu z osmim odstavkom 22.a člena ZPND sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. Gre za specialno določbo v razmerju do pravil o povrnitvi stroškov v nepravdnem postopku po ZNP-1 kot splošnem predpisu, ki ureja nepravdne postopke. Prosti preudarek pomeni, da mora sodišče pri odločanju upoštevati vse relevantne okoliščine ter v obrazložitvi navesti odločilna dejstva, na podlagi katerih utemeljuje odločitev o porazdelitvi stroškovnega bremena.
ZPP člen 247, 339, 339/2, 339/8, 339/8-2, 339/14, 339/14-2. URS člen 14, 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 13.
sodni izvedenec - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - zavrnitev dokaznega predloga - pravica do poštenega sojenja - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - pritegnitev novega izvedenca - opustitev vznemirjanja lastnika nepremičnine - pravica do izjave
Zgolj strankino nestrinjanje z izvedenskim mnenjem namreč ni razlog za postavitev novega sodnega izvedenca, A. A. pa je v ustni dopolnitvi izvedenskega mnenja na naroku za glavno obravnavo z dne 28. 6. 2023 pojasnil, da je strokovno usposobljen za opravljanje meritev nizkofrekvenčnega hrupa in vibracij, saj je kot sodni izvedenec na Ministrstvu za pravosodje opravil tudi izpit iz tehnične akustike (list. št. 532). Posledično so vse pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - neobrazložen ugovor
Dolžnica v ugovoru izrecno priznava poslovni odnos z upnikom in ne nasprotuje obstoju pravnega temelja terjatve, niti ne njeni višini. Zato ne gre za dejstva, z uveljavitvijo katerih bi v morebitni pravdi lahko dosegla zavrnitev upnikovega zahtevka. Iz tega razloga pa njenega ugovora ni mogoče šteti za obrazloženega.
Sodišče pri postopku z verodostojno sicer ne sme presojati vsebinske utemeljenosti dolžnikovih ugovornih navedb in predloženih dokazov oziroma upnikovega zahtevka. Kljub temu pa mora opraviti formalni preizkus obrazloženosti dolžnikovega ugovora v smislu drugega odstavka 53. člena ZIZ.
Skladno z določbo 619. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je sodišče konkretni dejanski stan pravilno materialnopravno utemeljilo in sicer, da tožnik ni uspešno opravil prevzetega posla, ker ni izpolnil obveznosti, ki jih je kot podjemnik prevzel. Prevzeta obveznost tožnika je bila v seznanitvi toženca z napakami na motorju oziroma v doseženem rezultatu, to je pravilno delujočem motorju čolna.
DZ člen 67, 74, 74/1, 74/2. ZPP člen 8, 335, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341.
skupno premoženje bivših zakoncev - tožba na ugotovitev deleža na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja - razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - neizkazane in pavšalne trditve - celovita dokazna ocena - premoženje družbe - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - nekonkretizacija očitanih kršitev
Skladno s določbo 74. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) pri delitvi skupnega premoženja velja domneva, da sta deleža zakoncev enaka, vsak od njiju pa lahko dokaže, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevkih se pri tem ne upošteva. V sporu o tem, kolikšen je delež razvezanih zakoncev na skupnem premoženju, kakršen je obravnavani, upošteva sodišče tudi vse okoliščine iz drugega odstavka 74. člena DZ.
OZ člen 87, 87/1, 190, 190/3. ZZK-1 člen 243. ZPP člen 39, 39/2, 44, 44/3, 181, 181/3, 365, 365/1, 365/1-3. ZST-1 člen 19, 19/1, 19/2, 19/3.
izbrisna tožba - kondikcijski zahtevek - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - predmet izpodbijanja v pritožbenem postopku - obročno plačilo sodne takse - primarni in podredni tožbeni zahtevek - vmesni ugotovitveni zahtevek - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti - postranska terjatev - izpodbijana višina sodne takse - glavna stvar
Pritožnika se primarno zavzemata za uporabo določbe 39. člena ZPP, vendar pa si njeno vsebino napačno razlagata oziroma si napačno tolmačita pojem glavnega zahtevka. Skladno s citirano določbo je za določitev vrednosti spornega predmeta res odločilna vrednost glavnega zahtevka. Zmotno pa je prepričanje pritožbe, da izbrisna tožba ter kondikcijski zahtevek nista zahtevka o glavni stvari.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL00075547
ZARSS člen 15, 15/2.
prekinitev in nadaljevanje postopka - prekinitev zaradi postopka mediacije - sklep o nadaljevanju postopka - pritožba zoper sklep o nadaljevanju postopka
Iz datumov sklepa o prekinitvi postopka in sklepa o nadaljevanju postopka izhaja, da je bil predmetni postopek prekinjen dlje kot tri mesece. Trimesečni rok, za katerega je sodišče prekinilo pravdni postopek, je potekel, neuspešno pa se je končal tudi mediacijski postopek. Sodišče prve stopnje je na tej podlagi utemeljeno izdalo izpodbijani sklep o nadaljevanju postopka.
Ker je pričakovanje kupca, da bo hiša imela uporabno dovoljenje, utemeljeno pričakovanje, se tudi kupcu nalaga, da ob sklenitvi pogodbe oziroma v razumnem času po sklenitvi pogodbe (slednje le v primeru, če za to obstajajo utemeljeni razlogi), zahteva od prodajalca, da pridobi uporabno dovoljenje oziroma krije stroške pridobitve takega dovoljenja. Nobenega utemeljenega razloga ni, da je tožnik šele po desetih letih zahteval od tožnikov, da pridobita uporabno dovoljenje oziroma plačata strošek pridobitve tega mnenja. Nenazadnje je tožnik nepremičnino kupil od tožencev za 180.000,00 EUR, prodal jo je za 320.000,00 EUR, ni pa izkazano, da bi okoliščina, da je moral naknadno pridobiti uporabno dovoljenje, vplivala na višino kupnine.
Z odločitvijo ni bilo poseženo v konkretno upravičenje tožnika, določeno je bilo le do kod sega svoboda njegovega ravnanja v zvezi z upravičenjem zahtevati od tožencev kot prodajalcev, da pridobita in mu izročita uporabno dovoljenje oziroma krijeta stroške pridobitve takega mnenja. Tožniku ni bilo odvzeto upravičenje, ki mu pripada na podlagi splošnih in abstraktnih pravnih pravil - vrednotenje in tehtanje izvrševanja pravice tožnika kot celote v luči zavarovanega interesa, ki opredeljuje namen pravice, je pokazalo, da kljub opustitvam tožencev, tožnik ni postopal znotraj pravno zavarovanega upravičenja, kot se pričakuje od udeležencev v (teh) obligacijskih razmerjih, zato je sodišče prve stopnje njegov pravovarstveni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
ZPP člen 105a, 105a/3, 188, 188/3. ZST-1 člen 36, 36/1. ZST-1 tarifna številka 1112.
poziv sodišča za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse za tožbo - opozorilo na pravne posledice neplačila sodne takse - neplačilo celotne takse - sankcija za neplačilo sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - pravica do vrnitve sodne takse
Ker tožeča stranka preostanka sodne takse tudi po pozivu sodišča ni plačala oziroma ni predložila potrdila o pravočasnem plačilu, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da so nastopile posledice, določene v tretjem odstavku 105.a člena ZPP, na katere je bila tožeča stranka opozorjena, torej da se tožba šteje za umaknjeno. Zato je v skladu s tretjim odstavkom 188. člena ZPP postopek pravilno ustavilo.
sklep o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - predmet dedovanja - obseg zapuščine - dolgovi zapustnika - dolgovi zapuščine - stroški pogreba - stroški domske oskrbe - premično premoženje - orožje - neoprava zapuščinske obravnave - pogoji za odločitev brez naroka - solastnina - dogovor med dediči
Stroški, ki nastanejo dedičem ob pogrebu ali zaradi preživljanja zapustnika, ne sodijo med obvezne sestavine sklepa o dedovanju. Določitev višine pogrebnih in drugih stroškov ter njihova delitev med dediče ni stvar zapuščinskega postopka, ampak dogovora med dediči.
pogodba - avtorsko delo - pogodba o delu - prispevek - plačilo - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - zamuda na narok - navzočnost pooblaščenca - zastopanje stranke na naroku
Tožnica je namreč v tožbi, v lastni izpovedbi in tudi v pritožbi navajala/izpovedovala, da je nadaljevanje TV prispevka naročila urednica B. B., njenega zaslišanja pa ni predlagala, kot tudi ne zaslišanja producentov oddaje. Tožnica je namreč zatrjevala in izpovedala, da ji je bil za vsako snemanje in montažo (posebej) ravno s strani producenta oddaje naročen termin s snemalcem/montažerjem. Oporekanja, da je nerealno pričakovati, da bi se snemalec oz. montažer po toliko letih spomnila sodelovanja s tožnico (glede spornega TV prispevku), so le prazna ugibanja, s katerimi ne more biti uspešna. Presoja sodišča v tem delu je skrbna in jasna, pritožbene navedbe pa dvoma vanjo ne vzbudijo.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 432, 432/1, 432/1-1.
odreditev pripora - priporni razlog begosumnosti - nujnost in sorazmernost ukrepa
Sodišče prve stopnje je natančno pojasnilo, da obdolženca sedaj več ni mogoče najti, saj očitno biva na neznanem naslovu v Italiji, ter pri tem logično in življenjsko zaključilo, da se skriva in sicer tako zaradi tega kazenskega postopka, v katerem grozi zastaranje, kot tudi zaradi drugih kazenskih postopkov, ki se vodijo zoper njega.
pogodbena kazen - nakup stanovanja - čas izpolnitve obveznosti
Pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka je ob materialnopravnih izhodiščih in napotilih Vrhovnega sodišča odločilno, kdaj je toženka izpolnila vse svoje obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, vključno s tistimi, ki jih obligatorno nalaga prvi odstavek 18. člena ZVKSES.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stvarna služnost - spor o obstoju - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka
Sodišče je pravilno izhajalo iz določbe 50. člena ZVEtL-1. Ta pooblašča sodišče, da odloči o zahtevku za ugotovitev (ne)obstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njenem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja ali neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
negatorna tožba - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - trditevna podlaga - poseg v lastninsko pravico - neutemeljeno vznemirjanje - pravni interes za sodno varstvo - pravni naslov za uporabo nepremičnine - priposestvovanje služnosti - sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti
Pravni cilj motenjske in negatorne tožbe je različen. V motenjski pravdi so toženci (kot tožniki) zatrjevali pravico do posesti in zahtevali vzpostavitev prejšnjega (zadnjega) posestnega stanja. V tej pravdi pa tožnik zahteva varstvo pred vznemirjanjem, ki ga ovira pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Neskladnost trditev, ki jih je tožnik podal v tem sporu (da so toženci brez njegovega soglasja uporabljali parcelo 44/1 za hojo, parkiranje, spuščanje psa in kot dvorišče) in v motenjski pravdi (da toženci, v motenjski pravdi tožniki, niso izvrševali posesti na njegovi nepremičnini), ni pravno odločilna. Upoštevati je treba tožnikov procesni položaj v motenjski pravdi, oziroma dejstvo, da so bile njegove trditve v tej pravdi v funkciji obrambe pred zahtevkom. Poleg tega velja pravilo o vezanosti sodišča na trditveno podlago le glede trditev, ki sta jih pravdni stranki podali v tem postopku.
Tožnikov pravni interes za sodno varstvo z negatorno tožbo je bil podan ob vložitvi tožbe (tožnik je tožbo vložil po tem, ko mu je bilo v motenjskem sporu naloženo, da odstrani ograjo), pa tudi kasneje med postopkom. Napačno je pritožbeno stališče, da tožnik nima pravnega interesa za vodenje postopka, ker toženci ne morejo več doseči prisilne odstranitve ograje (prisilne izvršitve sklepa, izdanega v motenjski pravdi). Ne pravni interes (kot procesna predpostavka za dopustnost tožbe) ne utemeljenost zahtevka nista odvisna od okoliščine, ali je oziroma ni tožnikova parcela ograjena. V okviru izvrševanja svoje lastninske pravice lahko tožnik ograjo kadarkoli prostovoljno odstrani. Tožnik je v postopku celo izrazil voljo, da obstoječo ograjo odstrani in jo nadomesti z manjšo. Negatorna tožba zanj predstavlja sredstvo za dosego cilja - da toženci po odstranitvi obstoječe ograje ne bodo znova posegali v njegovo lastninsko pravico. Pravilna je pritožbena ugotovitev, da po namestitvi ograje vznemirjanje lastninske pravice po naravi stvari ni (bilo) več mogoče. Ni pa pravilno pritožbeno stališče, da ta ugotovitev utemeljuje zavrnitev zahtevka. Tožnik je s postavitvijo ograje leta 2019 tožencem onemogočil dostop do svoje parcele (s tem pa tudi posege v svojo lastninsko pravico), vendar mu zaradi tega ravnanja (samopomoči) ni mogoče odreči sodnega varstva z negatorno tožbo. Za presojo o utemeljenosti (opustitvenega in prepovednega) zahtevka je bilo pravno odločilno, (1) da so toženci pred postavitvijo ograje tožnika ovirali pri izvrševanju njegove lastninske pravice in da je bilo to vznemirjanje ponavljajoče se in protipravno (slednje bo obrazloženo v nadaljevanju), ter (2) da zaradi obsega in načina preteklega vznemirjanja lastninske pravice (toženci so sporno nepremičnino vrsto let uporabljali ne le kot dovozno in sprehajalno pot, temveč kot del svojega dvorišča), obstaja realna nevarnost, da bodo toženci po odstranitvi ograje ponovno in na enak način posegali v tožnikovo lastninsko pravico.
gradbena pogodba - jamčevanje za solidnost gradnje - fasada - pravočasna notifikacija - pravočasna vložitev tožbe - enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe
Namreč naročnik svojega prekluzivnega roka za vložitev tožbe ne more podaljševati tako, da izvajalcu po skoraj dveh letih pošlje novo obvestilo o napaki in predhodno že zatrjevano napako bodisi konkretizira bodisi dodatno argumentira.
Glede na dejstvo, da je tožena stranka njen zahtevek za odpravo napak zavrnila, bi morala tožeča stranka svoje pravice zavarovati z vložitvijo tožbe v zakonsko določenem roku. Stroga ni namreč le izvajalčeva odgovornost, temveč tudi naročnikova. Pri presoji, ali je tožeča stranka ravnala tako, kot ji nalaga zakon, ne gre le za vprašanje, kdaj je zahtevala odpravo napake oziroma napako notificirala, pač pa tudi, kdaj bi to lahko storila. Glede na dejstvo, da so bile tožeči stranki zatrjevane napake fasade (razpoke) znane, saj jih je subjektivno sama zaznala že konec leta 2019, je neutemeljeno pritožbeno stališče, da tožeča stranka obsega in vzroka poškodb oziroma napak fasade vse do strokovnega pregleda s strani strokovnjaka in posledične izdelave mnenja ni mogla poznati in da ni razpolagala s potrebnimi informacijami.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi - utesnitev izvršbe - delni umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v postopku
Tožeča stranka sama priznava, da je po lastni napaki od tožene stranke v postopku izvršbe uveljavljala za 1.000,00 EUR previsok znesek, zaradi česar je pravilno, da sama nosi s tem povezane stroškovne posledice. Tožeča stranka izostanka izdaje sklepa o utesnitvi izvršbe (kot procesne kršitve) vse do obravnavane pritožbe tudi ni grajala, čeprav je to možnost imela že v postopku izvršbe.
ZPP člen 151, 151/2, 155, 155/2. ZOdv člen 17. ZDDV-1 člen 36, 36/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2.
odločanje o pravdnih stroških - odvetniški stroški - odsotnost iz pisarne - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - kilometrina - davek na dodano vrednost (DDV) - potni stroški
Po drugem odstavku 2. člena OT so odvetniški stroški skupna cena odvetniških storitev in izdatkov, ki so potrebni za izvršitev dela, povečani za DDV, če je odvetnik davčni zavezanec v Sloveniji.
V davčno osnovo, od katere se obračuna DDV, se po določbi petega odstavka 36. člena Zakona o davku na dodano vrednost vštevajo tudi postranski stroški, kot na primer stroški prevoza.