Tožnica, ki uveljavlja obstoj prikrite pogodbe, ni pogodbena stranka niti pri navidezni - darilni, niti pri prikriti - prodajni pogodbi. Če bi zatrjevala, da je bila kupnina plačana iz premoženja, ki sta ga s tožencem pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, bi šlo za skupno premoženje po 51. členu ZZZDR in bi bilo mogoče dokazovati dogovor, da je po drugem odstavku 52. člena ZZZDR s tem delom premoženja upravljal toženec. Toda tožnica trdi, da je bila kupnina plačana iz njenega osebnega premoženja: iz denarja, ki so ji ga dali njeni starši. Zato tožnica ni stranka pogodbe, katere vsebina je sporna.
Tožnica zatrjuje, da je bila simulirana poleg vsebine pogodbe tudi oseba ene pogodbene stranke. Po njenem naj bi bil njen tedanji mož le navidezni kupec, medtem ko je bila resnični kupec tožnica. Zato ne more zahtevati, naj velja prikrita pogodba po drugem odstavku 66. člena ZOR. Ob dejanskem stanju, ki sta ga ugotovili nižji sodišči, bi tožnica sicer lahko imela interes na ugotovitvi ničnosti pogodbe po prvem odstavku 66. člena ZOR, toda tožnica noče ugotovitve ničnosti darilne pogodbe, zaradi česar najbrž tudi ni tožila tako, da bi s tožbo zajela oba sopogodbenika: toženčevega brata kot prodajalca oz. darovalca in toženca kot navideznega kupca. Če bi želela sama vstopiti v pogodbeno razmerje, bi morala uveljaviti ničnost pogodbe nasproti obema pogodbenima strankama.
Vabilo priči na zaslišanje in zahteve parlamentarne komisije, naj sodišče odredi prisilni privod priče, sta tipični dejanji procesnega vodstva v postopku parlamentarne preiskave, ki imata sodno varstvo zagotovljeno v okviru rednega sodstva in ju ni mogoče izpodbijani v upravnem sporu.
Plačilo kupnine je bistvena sestavina pogodbe in ker se pogodbeni stranki nista zedinili o tem, da bo toženec tožniku plačal dobavljeno -blago je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo 26. člen ZOR in zavrnilo tožbeni zahtevek, saj med pravdnima stranka ni bilo pogodbenega ali drugega razmerja, ki bi imelo za posledico dolžnost plačila vtoževanega zneska.
Iz računa tožnika je razvidno, da je bil račun, ki je dejanska podlaga zahtevku tožeče stranke, izdan zaradi opravljenih zdravstvenih storitev v dežurni ambulanti.
Spor v zvezi s plačilom omenjenega računa ni spor o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja ali spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem, kot tudi ne spor v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje, kar je razvidno tudi iz okoliščine, da je stranka v sporu zdravstveni zavod in ne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali druga zavarovalnica na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe.
Z vlogo z dne 2.11.1999 je toženka pojasnila svoj predlog z navedbo, da naj sodišče ugotovi, da ni stvarno pristojno za odločanje v omenjeni zadevi in da zadevo odstopi stvarno pristojnemu sodišču. V primeru, da se sodišče ne izreče za nepristojno, toženka zahteva izločitev Delovnega sodišča v Mariboru, vključno s predsednikom sodišča.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije v tej zadevi ni ugotovilo, da bi se z določitvijo drugega stvarno pristojnega sodišča na temelju 67. člena ZPP/99 lahko lažje opravil postopek ali da bi bili za takšno določitev podani drugi tehtni razlogi. Predlog je bilo treba zavrniti tudi zato, ker so za odločanje v individualnih delovnih sporih na prvi stopnji po določilih 2. in 3. člena ZDSS pristojna delovna sodišča prve stopnje in ne sodišče druge stopnje.
V predlogu za delegacijo navajani razlogi niso taki, da bi opravičevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Po določbi 23. člena Ustave Republike Slovenije ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Če tožeča stranka meni, da je kršena njena pravica o sojenju brez nepotrebnega odlašanja, ima pravico do vlaganja dovoljenih pravnih sredstev. Tako nadzorstvene pritožbe kot vloge na Ustavno sodišče Republike Slovenije ali Evropsko sodišče za človekove pravice so dovoljena pravna sredstva, zaradi katerih tožnik pri uveljavljanju svojih osnovnih pravic iz delovnega razmerja ne sme in ne more biti prikrajšan. Niti razpravljajoči sodnik, niti sodišče prve ali druge stopnje, tožnika zaradi vložitve dovoljenega pravnega sredstva ne smejo obravnavati drugače, kot bi ga, če pravnega sredstva ne bi vložil. Zato ni nobenega tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tožnikovem delovnem sporu.
Po določilih 2. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. list RS, št. 19/94) delovna sodišča odločajo o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Odločajo tudi v drugih sporih, za katere tako določa zakon. Predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij delovnim sodiščem ne dajejo omenjene pristojnosti.
Ob neizpodbijanem dejstvu, da je odločba, izdana v obnovljenem postopku, postala dokončna, kar pomeni, da je že izvršljiva, ni podanega pogoja iz 2. odstavka 69. člena ZUS, glede izkazanega pravnega razmerja, izpolnitev ostalih pogojev iz navedene določbe niti ni pomembna.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - višina nadomestila
Po noveli ZUN poseben rok za izdajo odločbe o plačilu nadomestila ni predpisan. Zato na odločitev ne vpliva, kdaj je bila odločba o plačilu nadomestila izdana oz. ali je bila že pred njo izdana odločba o dovolitvi del.
Sklep občinskega sveta o prometni ureditvi ima splošen značaj, ne glede na to, če in koliko posamezne lastnike nepremičnin ob javni poti obremenjuje tako določena prometna ureditev.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/1, 40/3.ZUstS člen 44.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - nevarnost za javni red
Ker je bilo odklonjeno državljanstvo iz razloga javnega reda po 3. odst. 40. čl. ZDRS iz razlogov nevarnosti za javni red po 8. tč. 10. čl. tega zakona, Ustavno sodišče pa je pred pravnomočnostjo odločitve razveljavilo 3. odst. 40. čl. ZDRS v kolikor se nanaša na razlog nevarnosti za javni red, zato samo na pravni podlagi ni mogoče odkloniti pridobitve državljanstva.
ZPPSL člen 144, 144/1. ZPP-77 člen 190, 190/3, 194, 194/2, 212, 212-4, 215, 215/1.
prijava terjatve v stečajnem postopku - ugotovitev prerekane terjatve - napotitveni sklep - spustitev toženca v obravnavanje po spremenjeni tožbi - nadaljevanje postopka - sprememba tožbe - nadaljevanje delovnega razmerja
Po 1. odstavku 144. člena napoti stečajni senat upnika, čigar terjatev je prerekana, da začne v petnajstih dneh od dneva vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom, za ugotovitev prerekane terjatve. To pa ne pomeni, da bi moral tožnik vložiti novo tožbo.
URS člen 155, 155/1, 161, 161/1.ZUstS člen 40, 40/2, 43.ZIKS člen 145, 145/2.
pravne posledice odločbe Ustavnega sodišča - odločba o razveljavitvi zakona - interpretacijska odločba
Interpretacijska odločba ustavnega sodišča skupaj z odločbo o izvršitvi (izdano v skladu z določilom drugega odstavka 40. člena ZUstS), učinkuje s svojim izrekom le vnaprej, ex nunc, se pravi od uveljavitve odločbe.
Neutemeljeno meni revizija, da se mora interpretacijska odločba ustavnega sodišča uporabiti časovno neomejeno za vse sodne odločbe, ki ne temeljijo na takšni razlagi določbe drugega odstavka 145. člena ZIKS, kot jo je podalo ustavno sodišče. Revizija spregleda, da lahko ustavno sodišče po določilu prvega odstavka 161. člena Ustave RS in skladnem določilu 43. člena ZUstS zakon le razveljavi in da ta razveljavitev vedno učinkuje takoj, se pravi naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (oziroma po poteku roka, ki ga določi ustavno sodišče). Pravilno razlaga sodišče druge stopnje, da lahko ima interpretacijska odločba le takšne pravne učinke kot razveljavitvena odločba. Ne ustava, ne ZUstS ne poznata odločitve ustavnega sodišča o neustavnosti zakona, ki bi učinkovala za nazaj, kar je razumljivo in v skladu z ustavnim načelom iz prvega odstavka 155. člena Ustave RS, tem manj, saj bi nasprotno pomenilo nedopustno spreminjanje že pravnomočnih sodnih odločb, ki se sicer lahko spremenijo ali razveljavijo le na podlagi izrednega pravnega sredstva.
Tožnik se je odločil za vložitev negatorne konfesorne tožbe, s katero od nelastnika zahteva, da preneha z onemogočanjem izvrševanja njegove osebne služnosti. Ker je tožnikova služnostna pravica dosmrtnega užitka hiše vpisana v zemljiški knjigi, učinkuje zoper vsakogar. Tak učinek pa ni enostranski, temveč velja tudi v zrcalni smeri. Vsak, ki ima pravni interes, lahko ugovarja, da je v zemljški knjigi sicer vpisana služnostna pravica kasneje prenehala obstajati, da je torej ni več. Služnostne pravice nastajajo in prenehajo tudi izvenknjižno. Pravna podlaga nastanka ali prenehanja ni samo pogodba, ampak tudi izpolnitev v zakonu določenih pogojev. Gre za originaren način nastanka ali prenehanja služnostne pravice. Na tak način se služnostna pravica pridobi s priposestvovanjem zaradi 20-letnega izvrševanja, izgubi pa se prav tako s takoimenovanim priposestvovanjem prostosti na podlagi 20-letnega neizvrševanja. Do njenega prenehanja pride ne glede na predhodni vpis v zemljiško knjigo, torej na podlagi samega zakona.
ZPP (1977) člen 389, 389/2, 392, 400, 400/1, 400/4.
revizija zoper sklep - dovoljenost revizije - sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje revizije - pritožba zoper sodbo
S sklepom s katerim je sodišče revidentkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se zavrže njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamujenega naroka, se postopek ni končal. V tej zadevi je bila namreč izdana kontradiktorna sodba zoper katero je revidentka vložila pritožbo, o tej pa pritožbeno sodišče še ni odločilo.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - zahteva za denacionalizacijo - dopolnilna odločba
O zahtevku, s katerim se zahteva izdaja dopolnilne odločbe, je mogoče odločati samo, če je bil isti zahtevek postavljen v prejšnjem končanem postopku denacionalizacije. Upravni organ je odločil o vseh vprašanjih, ki so bili predmet postopka denacionalizacije na zahtevo vlagateljice. Tožeča stranka svojega zahtevka v tem postopku ni postavila, zato o njem ni možna izdaja dopolnilne odločbe.
Tožeča stranka z revizijo izrečno izpodbija tudi sklep druge stopnje. V tem delu revizija ni dovoljena, kajti sklep, s katerim je bilo pritožbi ugodeno in je bila delno razveljavljena sodba druge stopnje, ni sklep s katerim je postopek pravnomočno končan.
neupravičena pridobitev - kondikcija - delo na kmetiji
Res je, da bi lahko predstavljala neupravičeno pridobitev tudi ohranitev vrednosti toženkine kmetije, vendar sta obe sodišči poudarili, da je ta ohranitev posledica skupnega dela vseh članov družinske skupnosti in še, da tožnica zaradi vloženega dela ni bila prikrajšana na premoženjskem področju. Ker se je s tem delom preživljala in krila svoje vsakodnevne potrebe, ne more kot prikrajšanje opredeljevati izgube osebnega dohodka iz rednega delovnega razmerja.
Pri ugotavljanju zatrjevane koristi neupravičenega pridobitelja je treba upoštevati tudi nadomestne možnosti sporne pridobitve, ki bi jih lahko izkoristil pridobitelj, če ne bi bilo vlaganj prikrajšanca (medsebojna pomoč sosedov in sorodnikov).