Tožnik bi moral dokazati s pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku zoper drugega udeleženca prometne nesreče, da je bila škoda, ki jo je utrpel, povzročena s kaznivim dejanjem. Šele takrat bi sodišče moralo ugovor zastaranja terjatve preverjati tudi z uporabo 377. člena ZOR. Pisna ali ustna zahteva upnika, naj dolžnik izpolni obveznost, ne zadostuje za pretrganje zastaranja (391. člen ZOR).
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb - ovire za vrnitev v naravi - pomožni objekt
Objekt v izmeri 3 x 3 m in skladiščna lopa v izmeri 18 x 8 m ne moreta biti samostojna objekta in sta torej le pomožna objekta, ki se vračata skupaj z glavno stvarjo - stavbo. Pri tem se njena vrednost vračuna v povečano vrednost nepremičnine, ki se vrača.
Plačilo kupnine, za katero bo dobila tožeča stranka odškodnino po 73. čl. ZDen, ni ovira za vračanje premoženja, niti ga ni mogoče šteti v povečano vrednost nepremičnine v času vračanja.
Motenje posesti zavezanca s strani upravičenca (oz. njegovega pravnega naslednika) ni ovira za vračanje nepremičnine po 21. čl. ZDen.
ZPP (1977) člen 332, 387, 404, 404/2, 408, 408/2.ZDDO člen 60.
delovno razmerje v državnih organih - plače in drugi prejemki - razlika v plači - sodba zaradi izostanka - izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti
Do razlike v plačah, ki so sporne, je, kot je to razvidno iz navedb v tožbi, prišlo zaradi sklepa vlade (21.5.1992), ki je znižala osnovo za izračun plač tožnikom preko z zakonom določenega odstotka.
Izplačilo razlike v plačah so v tožbi zahtevali tožniki, saj jim je bila plača podrobno določena z zakonom. Do takega izplačila so bili tožniki upravičeni, saj vlada ni imela pravne podlage za drugačen izračun osnov, kot jih je določal zakon. Zato je sodišče prve stopnje, ko je iz dejstev v tožbi, ugotovilo utemeljenost zahtevka, lahko izdalo sodbo zaradi izostanka.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - postopek v individualnih delovnih sporih - varstvo pravic delavcev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročanje
Samo vročanje ni samostojno procesno dejanje, ampak služi kot sredstvo za izpolnitev pogojev kakega drugega pravnega dejanja. Zato nevročitev ali vročitev, ki ni opravljena v skladu z zakonom, sama po sebi še ne pomeni niti absolutne niti relativne bistvene kršitve pravdnega postopka. Do absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka pride, če na primer zaradi opustitve vročitve stranki ni bila dana možnost obravnave pred sodiščem (7. točka drugega odstavka 354. člena ZPP). Relativna bistvena kršitev je lahko podana vedno, če bi nevročitev ali napačna vročitev mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.
prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - sprememba disciplinskega ukrepa
Če disciplinski organi niso ugotavljali razlogov in možnosti za izrek omiljenega, pa čeprav še vedno najstrožjega disciplinskega ukrepa, je pravilen zaključek sodišča, da je bilo tako odločanje disciplinskih organov glede na zakonske možnosti pomanjkljivo in s tem nezakonito. To pomeni, da je imelo sodišče, ob popolni ugotovitvi dejanskega stanja, možnost meritornega odločanja v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 24. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94), ki jo je sodišče pravilno uporabilo in spremenilo izrek disciplinskega ukrepa tako, da je njegovo izvršitev pogojno odložilo za šest mesecev.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - načrt finančne reorganizacije
Odločba Ustavnega sodišča, ki prepoveduje uporabo 51. člena ZPPSL, je bila objavljena 12.2.1996, zato so bile odločitve delodajalcev o prenehanju delovnega razmerja delavcev, sprejete na podlagi sklepov o potrditvi prisilne poravnave, ki so postali do 12.2.1996 pravnomočni, dopustne. Sklepi o prenehanju delovnih razmerij toženk so bili sprejeti v letu 1995, torej prej preden je pričela veljati prepoved uporabe določil 51. člena ZPPSL.
Dejstvo, da sodniki za odločanje krajevno in stvarno pristojnega sodišča poznajo tožečo stranko, ki izvaja kot sodnica sodno oblast v istem kraju, isti zgradbi, vendar pa na drugem sodišču (najvišjem sodišču v državi, zaradi česar jo, tako kot sodniki stvarno in krajevno pristojnega sodišča, poznajo tudi sodniki drugih za odločitev v tej pravdni zadevi stvarno pristojnih sodišč), ne predstavlja drugega tehtnega razloga v smislu 67. člena ZPP/99.
Vprašanje, ali so bili drugi postopki pred pristojnim sodiščem zakoniti in pravilni oziroma, ali je bil tožnik s potekom in izidi teh postopkov zadovoljen, za odločitev o predlogu za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP/99 ni bistveno.
ZASP člen 9, 9/1-2. ZTVP člen 73, 78, 78/2, 88, 89, 89/2, 92, 94, 99, 100, 101, 102, 103, 169, 169/2, 170, 170/1.ZTVP-1 člen 381, 381/2. ZPP (1977) člen 483, 483/1.
avtorsko nevarovano delo - uradna besedila z zakonodajnega, upravnega in sodnega področja - splošni akti borze - pravilnik razsodišča - dejavnost javnopravnega pomena
Besedilo, sprejeto po določenem postopku, nadzorovanem v upravnem in sodnem postopku, ki ga sprejme institucija z javnimi pooblastili za delovanje druge svoje institucije (razsodišča), ne more uživati avtorskopravnega varstva.
ZPP člen 67.ZS člen 1, 1/1, 36, 36/1, 67, 105, 105/1. Sodni red člen 173, 173/2, 181, 182.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti - predstojnik nižjega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je stranka predstojnik okrajnega sodišča in da se vsak dan videva v isti stavbi s sodniki pritožbenega sodišča, ni razlog za smotrno delegacijo takšnega sodišča.
denacionalizacija - grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - sklenitev pravnega posla - prodaja nepremičnine - strah pred razlastitvijo
Domnevati je res mogoče, da ob morebitni razlastitvi upravičenec za nepremičnino ne bi dobil cene, kakršno je iztržil s prodajno pogodbo, ki se očitno kaže več kot ugodna. Toda takšnega strahu ni mogoče šteti kot posledico grožnje državnega organa ali predstavnika oblasti, kakršno ima v mislih 5. člen ZDen.
V obravnavanem primeru tožbe ni vložila oseba, ki zatrjuje, da služnost ima, ampak oseba, ki zatrjuje, da je lastnik stvari in da nekdo drug (tožena stranka) neutemeljeno vznemirja njeno lastninsko pravico. S tožbenim zahtevkom se tedaj ne zahteva varstvo služnostne pravice, ampak varstvo lastninske pravice. Ta pa se ne varuje po pravilih, ki veljajo za varstvo služnostne pravice, ampak po pravilih, ki so vsebovana v poglavju ZTLR z naslovom "Varstvo lastninske pravice" (37. do 43. člen ZTLR).
V obravnavanem primeru sta toženca ves čas postopka zatrjevala, da nimata prav nobene osebne služnosti. V čem naj bi bil ob takem stališču tožene stranke interes tožeče stranke, da se vseeno ugotovi neobstoj osebne služnosti, tožeča stranka niti v tožbi niti tekom postopka ni nikoli navedla. Poleg tega pa bi tožeča stranka cilj, ki ga želi doseči (opustitev posegov v njene nepremičnine), lahko dosegla z lastninsko dajatveno tožbo (opustitveno - negatorno tožbo - 42. člen ZTLR). Z v revizijskem postopku izpodbijanim delom pravnomočne sodbe je bilo tedaj odločeno o ugotovitvi (da tožena stranka nima osebne služnosti), za katero tožnik nima izkazanega pravnega interesa.
Iz izreka sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, kdaj je bil zaključni račun za leto 1991 predložen SDK, česar tudi obtožni akt ni vseboval. Zato je treba v korist obsojenih pravne in odgovornih oseb šteti, da je bil očitani gospodarski prestopek storjen po izteku leta 1991, torej s 1.1.1992, zaradi česar je nastopilo absolutno zastaranje pregona zaradi gospodarskega prestopka, še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje (22.1.1998).
ZKPT člen 1, 5, 18. Sklep o pogojih in načinu registracije kreditnih poslov s tujino (Uradni list RS, št.18/91-I).
kreditni posli s tujino - lex specialis - rok za registracijo kreditnega posla s tujino - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Zakon o kreditnih poslih s tujino je glede ureditve teh poslov v razmerju do ZOR lex specialis, zato so kreditne posle s tujino, pod pogoji, določenimi v tem zakonu, lahko sklepale vse pravne osebe in zasebniki in ne le banke in hranilnice (5. člen).
Z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati primernosti kazni, izrečene v zakonskih mejah.
S sklepom, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, postopek ni pravnomočno končan.
Prodajna pogodba kot fiduciarni posel za prenos lastnine v zavarovanje terjatve je nična, če je predmet posla nepremičnina ali če pogodba ne vsebuje določila, da se upnik - fiduciar poplača iz prodane stvari.
Tožnik ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe, s katero na podlagi najemne pogodbe proti tretji osebi (ne proti sopogodbeniku) uveljavlja svojo pravico do posesti.
kazenska odgovornost odgovorne osebe - tujec - pravna zmota - neznatna družbena škodljivost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Ne glede na izkazani državljanski status obsojene odgovorne osebe - tujca, se le-ta kot direktor obsojene pravne osebe ne more sklicevati na zmoto glede veljavne zakonodaje v naši državi, saj je kot direktor domače pravne osebe dolžan upoštevati domače pravo in je zato smiselno sklicevanje na pravno zmoto neupoštevno.
Zgolj izostanek škodljivih posledic ne zadošča za uporabo inštituta neznatne družbene škodljivosti.
Zamuda registracije pogodbe - kreditnega posla s tujino se glede na predpise Banke Slovenije nanaša na prekoračitev roka po datumu sklenitve obravnavane pogodbe, ki je vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja in ki glede na 2.odst. 420.čl. ZKP ni predmet presoje v postopku za varstvo zakonitosti.
V postopku za varstvo zakonitosti ni možno izpodbijati primernosti višine kazni, kolikor je izrečena v okviru predpisane kazni.
Opustitev prijave solastninskega deleža v podjetju s sedežem v tujini ni kršitev majhnega pomena.
Pomena kršitve ni mogoče vezati na višino solastninskega deleža na tujem podjetju, ampak ga je presojati z vidika javnega reda na področju zunanjetrgovinskega poslovanja.