DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00082308
ZObr člen 37, 37/4, 97e. KPJS člen 46, 46/2, 46/3.
stalna pripravljenost - delovni čas - plačilo razlike v plači - vojak - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU - vojaško urjenje - varovanje državne meje
Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje presojati naravo posamezne vojaške vaje in usposabljanja, saj ni podal navedb v zvezi s posamezno vajo oziroma usposabljanjem. Toženka je trdila in dokazala, da so vse vaje in usposabljanja, na katerih je tožnik sodeloval, imele naravo operativnega urjenja. Za posamezen mesec je navedla, za katero vajo oziroma usposabljanje je šlo, ter jo tudi opisala, tožnik pa je temu le na splošno oporekal in ni prerekal navedb toženke, da se je vaj in usposabljanj udeležil kot vadbenec. Zaslišan kot stranka je sicer povedal, da se je posameznih vaj udeležil kot vadbenec, na nekaterih pa je bil le podpora, vendar izpoved stranke ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage. Tožnik je zatrjeval le, da izjema ni podana, ker je šlo za njegovo redno delo, ni šlo za napotitev v tretje države v okviru kriznega upravljanja, da bi se lahko izvedle rotacije in načrtoval delovni čas, sodišče prve stopnje pa temu utemeljeno ni sledilo. Na podlagi pisnih izjav B. B. in D. D. ter Doktrine vojaškega izobraževanja in usposabljanja je ugotovilo, da so se na vajah in usposabljanjih, za katere tožnik vtožuje plačilo, posnemali ekstremni pogoji, v katerih potekajo vojaške operacije v pravem pomenu besede, da je torej šlo za operativna urjenja. Posledično je pravilno štelo, da je podana izjema od uporabe Direktive po 1. alineji izreka sodbe C-742/19.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe toženke, da so podane vse štiri izjeme od uporabe Direktive pri dejavnosti varovanja državne meje.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00081921
ZVEtL-1 člen 3, 12, 12/3, 13, 13/6, 42, 42/2, 43. ZNP-1 člen 216, 216/1. ZNP člen 35, 37.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupna pripadajoča zemljišča k stavbam - obseg pripadajočega zemljišča - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - parcelacija zemljišč - sklep procesnega vodstva - udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - vsebina pritožbe - pravica do izjave
Presoja sodišča prve stopnje, ki ji materialnopravni okvir daje določba šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, je bila pravilno omejena na eno (edino) relevantno vprašanje: ali je izdelani elaborat parcelacije primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. Gre za presojo skladnosti elaborata z navodili sodišča in stanjem v naravi ter njegove skladnosti s tehničnimi pravili.
Sodišče prve stopnje bo skladno z merili iz 43. člena ZVEtL-1 o obsegu pripadajočega zemljišča in o tem, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, ter o lastništvu, odločalo v končnem sklepu o ugotovitvi pripadajočega zemljišča.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izrek pogojne obsodbe - priznanje krivde - uporaba omilitvenih določil - olajševalne in obteževalne okoliščine - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - nevarnost za življenje in zdravje - obstoj kvalifikatornih okoliščin - član hudodelske združbe
Sodišče druge stopnje zavrača pritožbene navedbe zagovornice obtoženega, da so podane okoliščine dejanske narave, ki utemeljujejo izrek opozorilne sankcije, to je pogojne obsodbe. Iz določb drugega in petega odstavka člena 58 KZ-1 namreč jasno izhaja, da bi sodišče prve stopnje, v kolikor bi izreklo v pritožbi predlagano sankcijo, prekoračilo pooblastilo po zakonu, in sicer iz razloga višine predpisane kazni za kaznivo dejanje, za katerega je obtoženca spoznalo za krivega.
plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženje prosilca - skupno premoženje - odlog plačila sodne takse - materialni položaj - občutno zmanjšanje sredstev - družinski člani
Drži pritožbena navedba, da nepremičnega premoženja ni mogoče hitro (kratkotrajno) unovčiti (tj. v roku, določenem za plačilo sodne takse). Neutemeljeno je zato pričakovanje, izraženo v izpodbijanem sklepu, da bo tožnica, ki razpolaga z nizkimi dohodki (približno 410 EUR na družinskega člana) zmogla obročno plačilo dolžne sodne takse brez škode za lastno preživljanje in preživljanje svojih otrok. V okoliščinah konkretnega primera je odlog plačila sodne takse primernejši institut. V primeru odloga plačila sodne takse taksni zavezanec ni razbremenjen obveznosti, izpolnitev obveznosti je zgolj odložena v prihodnost. Tožnica bo lahko v času odloženega plačila unovčila svoje premoženje zaradi plačila sodne takse (bodisi s prodajo bodisi oddajo v najem).
ZPP člen 70, 70-6, 254, 254/3. ZNP-1 člen 68, 68/1.
nepravdni postopek - odločanje o več pritožbah hkrati - odvzem poslovne sposobnosti - začasni skrbnik - postavitev začasnega skrbnika - postopek za prenehanje skrbništva - zavrnitev predloga - izvedensko mnenje - odmera izvedenine - postavitev drugega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - arbitrarnost odločanja - nezaupanje stranke v pošteno sojenje - dvom v nepristranskost sojenja - kršitev človekovih pravic - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - zavrnitev zahteve za izločitev - brezplačna pravna pomoč - celovita dokazna ocena
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da se pred potekom enega leta ne more (ponovno) predlagati prenehanje skrbništva. Iz ugotovitev celotnega postopka nedvomno izhaja, da (prej) ni mogoče pričakovati ozdravitve ali znatnega izboljšanja psihofizičnega stanja pritožnika (prvi odstavek 68. člena ZNP-1). Zavzemanje pritožbe, da je rok predolg, ker je od izvedenskega mnenja preteklo že več kot leto in pol, ni utemeljeno, saj je postopek zanesljivo pokazal, da funkcioniranje pritožnika na področju, zaradi katerega je postavljen pod skrbništvo, ostaja nespremenjeno.
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 73, 73/2, 308, 308/8. URS člen 33.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - varnostni ukrep - odvzem motornega vozila - obvezen odvzem prevoznih sredstev - skupna lastnina zakoncev - dopustnost posega v lastninsko pravico - primernost ukrepa - stranska kazen izgona tujca iz države - delna ugoditev pritožbi - resna grožnja za javni red ali javno varnost - okoliščine niso izkazane
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta poseg zasleduje legitimen cilj, to je preprečiti ponovitev kaznivega dejanja, kar predstavlja razumen razlog za poseg v lastninsko pravico. Odvzem osebnega vozila, uporabljenega za izvršitev kaznivega dejanja je nujen (v demokratični družbi), saj tega cilja ni mogoče doseči z blažjim ukrepom. Le z onemogočanjem nadaljnje uporabe osebnega vozila je namreč moč povsem preprečiti njegovo prihodnjo uporabo za izvrševanje kaznivih dejanj. Odvzem pa je tudi primeren ukrep za dosego tega cilja, kot tudi proporcionalen glede na zasledovani cilj, saj interes države, da varuje pravni red pred (ponovnimi) kršitvami pretehta nad pravico obtoženega in njegove žene do zasebne (skupne) lastnine po 33. členu URS.
Zato je neupošteven pritožbeni ugovor, da je odvzeto osebno vozilo skupna lastnina pritožnikov kot zakoncev in da ga kot takega ni mogoče odvzeti, ker ne gre za izključno lastnino obtoženega, posledično pa obtoženi ne more samostojno razpolagati z vozilom. Pri tem pritožnica spregleda, da v konkretnem primeru ne gre za obtoženčevo dispozitivno razpolaganje z vozilom, saj ne gre za pravni posel, temveč za oblastni in zakoniti ukrep države, ki je obtoženemu (in posledično tudi pritožnici) odvzelo razpolagalno pravico na prevoznem sredstvu prav zato, da prepreči nevarnost ponovitve (istovrstnih) kaznivih dejanj. V tej zvezi pa velja opozoriti na drugi odstavek 73. člena KZ-1, ki določa, da pravica pritožnice od obtoženega kot storilca terjati odškodnino, ni prizadeta z odvzemom predmeta, ki ni v (izključni) lasti obtoženega. Pritožnica ima tako na podlagi splošnih pravil odškodninskega prava možnost in pravico izterjati premoženjsko škodo neposredno od njegovega povzročitelja, obtoženega kot storilca kaznivega dejanja po tretjem odstavku 308. člena KZ-1.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00081644
ZPSVIKOB-1 člen 3, 3/1, 3/3. URS člen 22.
podrejene obveznice - sklep o nepristojnosti - posebna pristojnost - izključna krajevna pristojnost - Banka Slovenije - sprememba zakonodaje - pravica do izjave - načelo ekonomičnosti postopka
Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožniku se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.
ZPP člen 154, 154/1, 155, 157, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 221.
odločitev o stroških postopka - pripoznava zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - potrebnost vložitve tožbe - ukinitev služnosti - zahtevek za ukinitev služnosti - prenehanje služnosti - nova pot - pravica do izjave - možnost izjave v postopku
Pritožnika sta predlogu tožnika nasprotovala, vložitev tožbe je bila potrebna. Če bi pritožnika ravnala ustrezno z zahtevami tožnika, bi skladno z 221. členom SPZ služnost lahko prenehala na podlagi pravnega posla med lastnikoma gospodujoče in služeče nepremičnine in z izbrisom iz zemljiške knjige, vložitev predmetne tožbe pa ne bi bila potrebna.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - kvalifikatorni znak kaznivega dejanja - neizplačilo plač - objekt varstva - trajajoče kaznivo dejanje - začetek teka zastaralnega roka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ker je primarni objekt varstva inkriminacije po 196. členu KZ-1 sistem socialnega varstva skupaj z delavčevo socialno (materialno varnostjo), se konkretni zneski, vezani na posamično oškodovanko, posamičen mesec ter vrsto prispevka, kar vse obramba pogreša v opisu očitanega kaznivega dejanja, ne izkazujejo kot obligatorni za določnost opredelitve očitka.
Inkriminacija po drugem odstavku člena 196 KZ-1 temelji na zahtevi po spoštovanju pravice delavca do celotne plače in je kaznivo dejanje v ustrezni meri opisano že z okoliščino, da delavec ni prejel izplačane le dela plače, ki bi jo moral prejeti v celoti.
Dejstvo, da gre za trajajoče kaznivo dejanje, terja določene materialnopravne zaključke tudi v zvezi s časom, ki se nanaša na začetek teka zastaralnega roka. Navedeno, upoštevaje, da je kaznivo dejanje storjeno takrat, ko bi storilec moral delati, pomeni, da je začel zastaralni rok teči z dnem 25. 11. 2014, kar ob upoštevanju zadržanja zastaranja zaradi epidemije predstavlja podlago ugotovitve, da kazenski pregon za očitano kaznivo dejanje (še) ni zastaral.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00081497
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 352, 352/1, 354, 354/2, 372, 372-1.
ugoditev pritožbi - kaznivo dejanje nasilja v družini - ni kaznivo dejanje - konkretizacija zakonskega znaka - spravljanje v podrejen položaj - zavrženje obtožnice - kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - upravičen tožilec
Opisane žaljivke sicer nedvomno predstavljajo ravnanja, ki niso etična in pravilna, vendar pa slednja ne pomenijo konkretizacije prepovedane posledice - spravljanja v podrejen položaj.
Opisana ravnanja pa niti kot celota vseh posameznih izvršitev ne dosegajo tiste ravni grdega, ponižujočega ali drugačnega bolečega ravnanja, kot ga za kvalifikacijo ravnanja za kaznivo dejanje nasilja v družini določa 191. člen KZ-1, saj obdolženčevo ravnanje ne predstavlja (niti po času trajanja, niti posledicah, niti po obsegu) večje intenzivnosti, s čimer bi bila oškodovanka spravljena v podrejen položaj.
V konkretnem opisu zajeta dejstva in okoliščine lahko predstavljajo konkretizacijo zakonskih znakov katerega izmed kaznivih dejanj iz poglavja zoper čast in dobro ime, ki pa se preganjajo na zasebno tožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00081342
KZ-1 člen 288, 288/1, 259, 259/1. ZKP člen 144, 144-6, 277, 277/2, 299, 299/1, 299/2.
kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - konkretizacija zakonskih znakov - opis dejanja - nestrinjanje z vodenjem postopka - upravičen tožilec - status oškodovanca - zavrženje obtožnega predloga
Odgovornost upravičenega tožilca je, da v opisu dejanja navede dejstva in okoliščine, ki omogočajo presojo, ali ravnanje, ki se očita obdolžencu, predstavlja uresničitev kaznivega dejanja, torej da določi predmet postopka oziroma dokazovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00080964
ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 4, 5, 6, 27, 48.
izključna krajevna pristojnost - odškodninska odgovornost bank - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - imetnik podrejenih obveznic - nov zakon
Prvi odstavek 48. člena ZPSVIKOB-1 se izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožnikoma se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.
ZPND člen 3, 3/5, 22a, 22a/8, 22b, 22b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
postopek po ZPND - rok za podajo predloga - ukrepi po zpnd - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved približanja kraju ali določeni osebi - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - podaljšanje ukrepa - verjetno izkazano nasilje - ocena ogroženosti - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - kršitev načela ne bis in idem - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - razlogi o neodločilnih dejstvih - izvajanje dokazov - načelo hitrosti postopka - nujnost postopka - dogovor o začasnem izvajanju stikov - stroški postopka - načelo prostega preudarka
S strani policije izrečen ukrep prepovedi približevanja, ki ga je podaljšalo še sodišče, sodišču ne preprečuje, da izreče ukrepe za preprečitev nasilja v družini še po ZPND.
Izvedenec v postopku po ZPND res ni nedopusten, vendar mora biti sodišče pri odločanju za izvedbo takšnega dokaza posebej pazljivo in skrbno, da ne bi šel, če res ni nujen, po nepotrebnem na račun hitrosti in nujnosti postopka, ki že po naravi stvari ne sme biti daljši, kot je možno trajanje izrečenega ukrepa.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev v stečajnem postopku - preizkus prijavljenih terjatev - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - določnost izjave o prerekanju terjatve - pogojno priznane terjatve - osnovni seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - nevložitev ugovora - sklep o preizkusu terjatev - izrek sklepa o preizkusu terjatev - vsebina izreka sklepa - končni seznam preizkušenih terjatev - v stečaju prerekana terjatev - dovoljenost pritožbe - pravica do pritožbe zoper sklep - ustavna pravica do pravnega sredstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker se končni seznam preizkušenih terjatev razlikuje od osnovnega seznama, kljub temu, da ni bil vložen noben ugovor, je potrebno upniku priznati pravico do pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev.
Izjava upravitelja o tem, ali prijavljeno terjatev priznava ali prereka, mora biti določna ali nepogojna. Če je izjava o priznanju terjatve pogojna, to pomeni prerekanje terjatve.
ZP-1-UPB3 člen 8, 8/3, 12, 12/1, 12/1-6. ZNDM-1 člen 17, 22.
mejni prehod - trgovinska dejavnost - omejitev poslovanja - delo ob nedeljah, praznikih in ponoči - obratovalni čas trgovin
Zakon za prodajalno na mejnem prehodu postavlja dva pogoja: prvi je, da gre za prodajalno na območju mejnega prehoda, drugi pa je, da se blago prodaja potnikom. Pogoja nista določena alternativno, temveč morata biti izpolnjena kumulativno.
spor o motenju posesti - soposest - varstvo soposesti
Sodišče prve stopnje je vestno in natančno izvedlo in dokazno ocenilo izvedene dokaze ter pravilno zaključilo, da tožnik ni uspel dokazati, da je dejansko dne 30. 11. 2023 opazil zatrjevano motenje, to je na novo nameščeno ključavnico na vratih kleti št. 1 ter novo nameščena vrata na stopnišču, kar pomeni, da je njegova tožba z dne 18. 12. 2023, s katero je zahteval varstvo svoje posesti pred tovrstnim motenjem, zagotovo prepozna. Pravilno je tudi zaključilo, da tožniku ni uspelo dokazati, da je neposredno pred zatrjevanim motenjem imel posest nad kletjo št. 1 in tudi nad delom stopnišča, ki se nadaljuje od spornih vrat, kakor tudi, da namestitev kolesa na vrata oziroma na vhodu v kletne prostore predstavlja pravno upoštevno motenje. Zato je utemeljeno tožnikov zahtevek za motenje posesti zavrnilo.
ZPP člen 365, 365-2. ZNP člen 42. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 49.
stroški sodnega izvedenca - nagrada in stroški izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - materialni stroški
Utemeljene so pritožbene navedbe, da izvedenec ni upravičen do nagrade v znesku 153 EUR za dopolnilno izvedensko mnenje po stroškovniku 3/2024 z dne 28. 2. 2024 (40. člen Pravilnika), saj izvedenec v vlogi z dne 26. 2. 2024, v zvezi s katero je priglasil stroške po stroškovniku 3/2024, ni odgovarjal na dodatna vprašanja, saj jih sodišče prve stopnje od njega še ni terjalo.
sklep o končanju postopka osebnega stečaja - izvršilni naslov - jasnost izreka
Kakršen je, je izpodbijani sklep o končanju postopka osebnega stečaja popolnoma jasen, vključno s tem, da se V. točka navezuje na VI. točko izreka in njeno nadaljnje napotilo na seznam neplačanih priznanih terjatev. V teh delih je ta sklep tudi primeren za izvršbo.
ZFPPIPP člen 61, 61/3, 62, 62/1, 63, 63/4, 69, 69/2, 69/2-1, 69/2-2, 69/2-4, 69/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - preizkus terjatev v stečajnem postopku - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - pogojno priznane terjatve - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pravnega sredstva
Ker se končni seznam preizkušenih terjatev razlikuje od osnovnega seznama, kljub temu, da ni bil vložen noben ugovor, je potrebno upniku priznati pravico do pritožbe zoper sklep o preizkusu terjatev.
Izjava upravitelja o tem, ali prijavljeno terjatev priznava ali prereka, mora biti določna in nepogojna. Če je izjava o priznanju terjatve pogojna, to pomeni prerekanje terjatve.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5. KZ-1 člen 53, 82, 196, 199, 251.
postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ustavitev postopka odpusta obveznosti - osebni stečaj - pogoji za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - izbris obsodbe iz kazenske evidence - sklep o odpustu obveznosti - zakonska rehabilitacija - kršitev temeljnih pravic delavcev - zaposlovanje na črno - ponarejanje listin - objektivni element - predmet varstva - kazenskopravna zaščita - izvršitev kazni - enotna kazen
Kazniva dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po 196. členu KZ-1, zaposlovanja na črno po 199. členu KZ-1 in ponarejanja listin po 251. členu KZ-1 nomotehnično v KZ-1 res niso umeščena v 23. in 24. poglavje kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, vendar pa se je sodna praksa že večkrat izrekla, da je zakonsko opredelitev kaznivih dejanj iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobni elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo, ki so umeščena v citirani poglavji KZ-1.
Pri odločanju o tem, ali je pri presoji pogojev za odpust obveznosti dolžniku po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP dopustno upoštevati enotno kazen, ki je bila izrečena dolžniku, je med drugim treba izhajati iz namena izbrisa obsodbe iz kazenske evidence oziroma zakonske rehabilitacije. Cilj kazenskopravne rehabilitacije je spodbujanje obsojenca k osebni zavzetosti v postopku lastne reintegracije in vplivanje nanj, da bi po izvršitvi kazni živel kot odgovoren in koristen član skupnosti. Ta cilj pa se dotakne namena odpusta obveznosti, ki je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih kljub prizadevanju ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja, ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Dolžnik, ki stori več kaznivih dejanj iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, za katera mu je izrečena enotna kazen, pa ni izkazano, da so za njen izbris že izpolnjeni pogoji, ne ustreza zgoraj navedenim kriterijem in zato ne more biti deležen odpusta obveznosti v smislu prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.