CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079217
ZPP člen 325, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 133. SPZ člen 37, 73, 75, 76, 83.
obrazloženost sodbe – sodba brez razlogov – razlogi sodbe – dopolnilni sklep – sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – lastninska pravica
Da je sodba obrazložena, morajo biti ugotovljena (ali povzeta nesporna) pravno relevantna dejstva in izvedena subsumpcija materialnih pravil na ugotovljen dejanski stan.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0075843
ZIZ člen 15, 61. ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/5. ZGD-1 člen 32.
zastopanje družbe – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – podpis pravne osebe – nečitljiv podpis – nepopolna vloga – pozivni sklep – zavrženje ugovora
Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo, med drugim morajo obsegati tudi sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, le-ta vloga pa mora biti podpisana. Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je dolžnika pozvalo, naj ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, iz katerega zaradi nečitljivega podpisa ni bilo razvidno, ali je ugovor podpisal zakoniti zastopnik, torej ali je lastnoročno podpisan, pozvalo na ustrezno dopolnitev ter ga obenem opozorilo, da bo v nasprotnem primeru ugovor zavrglo.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med zakoncema - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Dejstvo je, da sta bili tožniku podarjeni obravnavani parceli kot kmetijsko zemljišče. To za stranki, glede na njune navedbe, niti ni bilo sporno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo vrednost zemljišča, kot je navedlo, po stanju ob daritvi, ki jo je izvedenec izračunal za navedeno zemljišče kot kmetijsko zemljišče. Da je podarjeno kmetijsko zemljišče postalo stavbno zemljišče je namreč posledica gradnje hiše na njem, ta pa je posledica vlaganj obeh pravdnih strank. To dejstvo torej ne more iti le v korist tožnika, ki je v skupno premoženje vložil kmetijsko zemljišče.
Upoštevaje dejstvo, da je odpadla pravna podlaga darilne pogodbe z dne 28.2.1979 (razveza zakonske zveze), je tožnik upravičen do večjega deleža na skupnem premoženju, na račun posebnega premoženja, ki ga je vložil v skupno premoženje. Vrnitve darila tožnik namreč ne more zahtevati v naravi (saj je podarjeno zemljišče spremenjeno, na njem stoji skupna hiša), lahko pa kot darovalec, v okviru postavljenega zahtevka zaradi ugotovitve deleža na skupnem premoženju (59. člen ZZZDR), vrednost zemljišča uveljavlja kot svoj vložek oz. zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja k ustvarjenem skupnem premoženju in s tem višji delež na skupnem premoženju, kar je v obravnavani zadevi tudi storil.
vročanje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - fikcija vročitve - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka
Dolžnik z dokaznimi predlogi, da sodišče opravi pregled stečajnega spisa zaradi ugotavljanja, ali je bila pošiljka dolžniku poslana ali ne, ter da se zaslišijo poštni uslužbenci in pregledajo poštni seznami, zaradi ugotavljanja, ali je sodišče poslalo poštno pošiljko pošti, da bi le-ta pismo vročila dolžniku, ne more uspeti, saj iz zgoraj navedenega izhaja, da je bila sodna pošiljka (poziv dolžniku, da odgovori na predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja) nedvomno poslana dolžniku.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE
VSL0060986
ZLNDL člen 5. ZZK-1 člen 243.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – izbrisna tožba – gradnja na tujem svetu – družbena lastnina – pravica uporabe – posest nepremičnine – gradbeno dovoljenje – prenos pravice uporabe – dodelitev pravice uporabe – ničnost prodajne pogodbe – pomanjkanje razpolagalne sposobnosti
Utrjeno stališče sodne prakse je, da je, kljub neobstoju (pisne ali ustne ob pogoju, da je realizirana) pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma odločbe o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo, pravico uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, izvedla gradnjo in objekt uporabljala. Gradbeno dovoljenje namreč vsebuje pravico graditi, slednja pa implicira pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem zgrajeni objekt stoji.
Pravilno je materialnopravno stališče, da tožnik oziroma njegov pravni prednik kot graditelj na zemljišču v družbeni lastnini ni mogel pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču. ODZ, ki je veljal v času dograditve garaže, je sicer omogočal pridobitev lastninske pravice na originaren način z gradnjo, vendar ta pravila ne pridejo v poštev pri družbeni lastnini kot nestvarnopravni kategoriji, temveč za nepremičnine, ki so v zasebni lasti fizične ali pravne osebe.
Brez podlage je pritožbeno stališče, da ima prodaja tuje stvari oziroma pomanjkanje razpolagalne sposobnosti za posledico ničnost prodajne pogodbe. Slednja samo zaradi tega še ni nična. Predpostavka obstoja razpolagalne sposobnosti namreč pride v poštev samo pri razpolagalnih poslih, ne pa pri zavezovalnih poslih.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost vloge, vezane na rok – nepristojno sodišče – očitna pomota – napačen zapis sodišča na pisemski ovojnici
Sodna praksa šteje za očitno pomoto, če je vloga naslovljena pravilno (z navedbo pristojnega sodišča), na pisemski ovojnici pa je zapisan napačen naslov (nepristojnega) sodišča.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5, 12, 12/2, 12/3.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odložitev plačila sodnih taks – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – AJPES – trditveno in dokazno breme – podatki – objava – javno objavljeni podatki – letno poročilo
Tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je ugotovitev sodišča prve stopnje zmotna, ker iz poslovnega izida na dan 31. 12. 2013 izhaja, da je imela bilančno izgubo v višini 174.659,00 EUR. Ugotovitev sodišča prve stopnje o višini bilančnega dobička temelji namreč na tistih računovodskih izkazih, ki so bili sodišču prve stopnje dostopni na dan odločanja o predlogu tožeče stranke (torej le za poslovno leto 2012).
Glede postavitve izvedenca finančne stroke že toženka sama navaja, da naj bi izvedenec iz poslovnih knjig ugotovil višino dolga (tako glede pobotov kot glede obrestovanja obresti). A z izvedenci se dokazujejo trditve strank. Nedopustno pa je predlaganje postavitve izvedenca, da bi le-ta ugotovil pravno relevantna dejstva (t. i. dokaz v informativne namene, to je izvedba dokaza, iz izvedbe katerega bi ena od pravdnih strank šele ugotovila pravno relevantna dejstva, da bi jih nato v postopku uveljavljala).
Tla v zimskem času, prekrita z 1 do 2 cm sveže napadlega snega, niso nevarna stvar, hoja po njih, tudi z lažjim bremenom v rokah (približno 7 kg težak zaboj za dostavo delikatesne solate), pa ne nevarna dejavnost.
S sprotnim čiščenjem in soljenjem novozapadlega snega je delodajalec pravilno vzdrževal pohodne površine, po katerih se je moral gibati tožnik. Zato mu ni mogoče očitati premajhne skrbnosti pri izvajanju zakonskih dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varnih pogojev za delo oziroma krivdne odgovornosti za tožnikovo škodo.
prisilna poravnava – ločitvena pravica – pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja – obresti
Upoštevajoč jezikovno razlago določbe tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP, ki določa, da če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP, bo potrjena prisilna poravnava učinkovala samo za morebitni neplačani del terjatve, tega pa bo mogoče ugotoviti šele z uresničitvijo ločitvene pravice, torej po prodaji nepremičnega premoženja, na katerem ima upnica ločitveno pravico, in na dan poplačila iz unovčenega premoženja.
DEDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082100
ZIZ člen 272, 273. ZD člen 34, 35.
predlog za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – trditveno in dokazno breme – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – nujni dedič – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev daril v zapuščino
Predlog za izdajo začasne odredbe ima odločilno pravno podlago v delu tožbenega zahtevka, v katerem je tožnica zahtevala, da toženec vrne v zapuščino darila, ki jih je prejel na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, zato je bilo na njej trditveno in dokazno breme, da verjetnostno dokaže, da je zaradi prikrajšanja nujnega deleža treba v zapuščino vrniti tudi ta darila.
Predlagatelj v pritožbi utemeljeno opozarja, da je procesne pomanjkljivosti po pravilih ZZK-1 mogoče odpraviti z ugovorom (primerjaj četrti odstavek 146. člena ZZK-1). Če je že prvostopenjsko sodišče štelo, da zaradi tega, ker listini, ki sta bili v obravnavani zadevi podlaga za vpis, nista spojeni na ustrezen način, bi predlagatelju moralo omogočiti, da to pomanjkljivost odpravi, saj v ugovornem postopku predlagatelj te možnosti ni imel, ker je bilo pred tem njegovemu predlogu za vpis v celoti ugodeno.
Določba 1. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je povsem jasna, nesporna, razumljiva ter določna in je kako drugače, širše ali ožje kot se glasi, ni mogoče uporabljati. Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Z izločitveno pravico se izpodbija domneva, da so stvari v dolžnikovi posesti tudi v njegovi lasti in s tem na razpolago za poplačilo v generalni izvršbi. Če izločitveni zahtevek temelji na lastninski pravici tožeče stranke, je lastninska pravica samo pravna podlaga za njegovo uveljavljanje. Izločitveni zahtevek zoper stečajnega dolžnika pa je lahko uspešen le, če so stvari, katerih izločitev je zahtevana, pri stečajnem dolžniku, oziroma če ima stečajni dolžnik te stvari tudi v posesti. Zato mora upnik v pravdi dokazati tako svojo lastninsko pravico kot tudi dejstvo, da stečajni dolžnik ima sporne stvari.
zastaralni rok - vrsta zahtevka - odškodninski zahtevek - regresni zahtevek
Toženec kot voznik, ki je povzročil prometno nesrečo (bil je tudi pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti), je glede na Pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornost (v nadaljevanju: Pogoji) sozavarovanec. In to sozavarovanec, ki je kršil pravila zavarovalne pogodbe s Pogoji, zaradi česar je izgubil svoje pravice iz zavarovanja (5. točka prvega odstavka 3. člena Pogojev), v posledici česar je zavarovalnica upravičena od njega uveljavljati povračilo izplačil (tretji odstavek 3. člena Pogojev). Upoštevaje navedeno pa vtoževani znesek predstavlja regresni in ne odškodninski zahtevek, kot zatrjuje pritožba.
Tožnica ni trdila, da bi med pravdnima strankama bila dogovorjena valorizacija izplačil oškodovancem, zato prvo sodišče ne bi smelo prisoditi tožnici tudi valorizacijskih obresti. Čistih denarnih obveznosti (brez dogovora strank) ni mogoče valorizirati.
ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/4, 163/7, 325. ZVEtL člen 23, 23/3.
nepravdni postopek – določitev pripadajočega zemljišča – umik predloga – odločitev o stroških postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka po poteku roka – zavrženje predloga za odmero stroškov postopka
Če se postopek konča iz formalnih razlogov – zaradi umika predloga, ni uporabna za nepravdni postopek specifična ureditev stroškovnih posledic, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. V primeru, ko sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe (predloga), lahko stranka zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka.
zahtevek na izpraznitev in izročitev hiše – prekarij – preklic prekarija – nagrada odvetnika
Značilnost prekarija (583. člen OZ) je tudi v tem, da čas trajanja posodbe ni dogovorjen. V tem primeru velja, da lahko posodnik zahteva stvar kadarkoli hoče.
Posestniku motenjska tožba zagotavlja varstvo posesti, vendar le proti tistemu, ki je protipravno posegel v njegovo posest, ker je protipravnost objektivna predpostavka motenja posesti.
ZPP člen 108, 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 13.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - fizična oseba - izjava o premoženjskem stanju - priloge k izjavi o premoženjskem stanju - dokazila o prejetih plačah v zadnjih treh mesecih - nedovoljene pritožbene novote
Kljub temu, da je stranka po pozivu sodišča predložila izjavo o premoženjskem stanju, pa ni predložila dokazil o plačah in drugih prejemkih iz dela, zaradi česar je bilo treba njen predlog zavreči.