motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sprememba tožbe – razširitev tožbe – prekluzivni rok – dajatveni zahtevek – ugotovitveni zahtevek
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je ne glede na to, ali gre za ponavljajoče ali nadaljevano motilno dejanje, obravnavanje spremenjene tožbe v motenjskem sporu dopustno le, če do spremembe tožbe pride pred potekom prekluzivnih rokov iz 32. člena SPZ.
Na podlagi trditvenega gradiva in izvedenih dokazov ni povsem jasno, kdo naj bi vozilo premaknil. Sodišče prve stopnje je ob takem dejanskem stanju utemeljeno izhajalo iz prepričljivo ugotovljenega dejstva, da je za nastalo spremembo posestnega stanja zainteresiran predvsem prvi toženec, ki tudi odklanja restitucijo. Posledično je ugodilo (le) dajatvenemu delu (restitucijskemu in prepovednemu) zahtevka, ne pa tudi ugotovitvenemu, saj ni moglo šteti za dokazano, da je vozilo na sporno mesto postavil prav prvi toženec.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006428
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2. ZIZ člen 238f.
osebni stiki med starši in otroki - onemogočanje osebnih stikov - izvršitev odločbe o osebnih stikih - pravica do izjave - poročilo skrbstvenega organa kot dokaz - seznanitev stranke z dokazom na naroku
Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora otroka psihično pripraviti, da bo sposoben vzpostaviti stik z drugim od staršev, kar ne pomeni le govorjenja, ampak tudi vsestransko vedenje, ki ne bo nasprotovalo siceršnjemu drugačnemu verbalnemu prizadevanju za vzpostavitev stika.
Ravnanje matere, ki devetletnemu sinu ob predvidenem stiku ne prigovarja in ga ne vzpodbuja, ampak mu v celoti prepusti, da se, ko oče pride ponj, popolnoma sam odloči, ali bo šel z njim ali ne, pomeni opustitev obveznosti omogočanja stikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065882
OZ člen 270, 270/1, 311, 312, 312/2, 440.
pobot – prenehanje terjatve zaradi pobota – izjava o pobotu – prodaja tuje stvari – sprememba tožbe
Zmotno je tožnikovo stališče, da pobot ni realiziran in da pobotanje ni izvedljivo, ker se tožnik ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik kupljenih nepremičnin. Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj (drugi odstavek 312. člena OZ); ti pogoji pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni (311. člen OZ). Tožnikova terjatev, ki je zaradi pobota prenehala, ne more naknadno „oživeti“, čeprav toženec ni izpolnil obveznosti, ki jih je prevzel s prodajno pogodbo.
priposestvovanje lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice na delu nepremičnine – dobra vera – odločba o denacionalizaciji
Sodna praksa sicer za obstoj dobre vere zahteva, da posestnik izkaže pravni naslov za svojo (lastniško) posest, vendar to velja le v primeru, ko se uveljavlja priposestvovanje lastninske pravice na celotni nepremičnini, saj v tem primeru posestnik brez pravnega naslova, v katerem bi bila zajeta tudi nepremičnina, na katero se nanaša priposestvovanje, in ki je potreben za pridobitev lastninske pravice, ne more biti v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik te nepremičnine. Drugače je v primeru priposestvovanja lastninske pravice na obmejnem delu nepremičnine, ko posestnik pridobi določeno nepremičnino v last v katastrski meji, ki pa se ne ujema z dejansko mejo oziroma mejo, vidno v naravi. V tem primeru posestnik po naravi stvari (nikoli) ne razpolaga s pravnim naslovom glede obmejnega dela nepremičnine, zaradi česar za utemeljitev dobre vera zadošča, da je posestnik v dobri veri mislil, da je nepremičnino pridobil v mejah, ki so vidne v naravi.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – postavitev izvedenca – pripombe na izvedensko mnenje – sklep o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru – nedovoljene pritožbene novote
Tudi v nepravdnem postopku, tako kot v pravdnem postopku, velja, da pritožniki lahko navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če izkažejo, da jih brez svoje krivde niso mogli navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084301
OZ člen 190. ZOdvT tarifna številka 1200.
plačilo uporabnine za uporabo terase – ugodilna sodba na prepoved vznemirjanja lastninske pravice – obogatitveni zahtevek – prikrajšanje – stroški postopka – zastopanje več strank – povišanje nagrade – nagrada za postopek – nagrada za posel
V konkretnem primeru je tožnica z ugodilno sodbo na prepoved vznemirjanja lastninske pravice že dosegla sodno varstvo, katere cilj je bil tožnici omogočiti nemoteno izvrševanje njene lastninske pravice na terasi.
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je po ustaljeni sodni praksi predpostavka obogatitvenega zahtevka prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena.
Po tar. št. 1200 se nagrada za postopek ali posel za vsako dodatno odvetnikovo stranko poveča za količnik 0,3. Povišanje nagrade ni predvideno na splošno, ampak se iz tega razloga poviša le nagrada za postopek in nagrada za posel. Toženci do povišanja nagrade za narok in za materialne stroške niso upravičeni.
Tla v zimskem času, prekrita z 1 do 2 cm sveže napadlega snega, niso nevarna stvar, hoja po njih, tudi z lažjim bremenom v rokah (približno 7 kg težak zaboj za dostavo delikatesne solate), pa ne nevarna dejavnost.
S sprotnim čiščenjem in soljenjem novozapadlega snega je delodajalec pravilno vzdrževal pohodne površine, po katerih se je moral gibati tožnik. Zato mu ni mogoče očitati premajhne skrbnosti pri izvajanju zakonskih dolžnosti v zvezi z zagotavljanjem varnih pogojev za delo oziroma krivdne odgovornosti za tožnikovo škodo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost vloge, vezane na rok – nepristojno sodišče – očitna pomota – napačen zapis sodišča na pisemski ovojnici
Sodna praksa šteje za očitno pomoto, če je vloga naslovljena pravilno (z navedbo pristojnega sodišča), na pisemski ovojnici pa je zapisan napačen naslov (nepristojnega) sodišča.
vročanje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - fikcija vročitve - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka
Dolžnik z dokaznimi predlogi, da sodišče opravi pregled stečajnega spisa zaradi ugotavljanja, ali je bila pošiljka dolžniku poslana ali ne, ter da se zaslišijo poštni uslužbenci in pregledajo poštni seznami, zaradi ugotavljanja, ali je sodišče poslalo poštno pošiljko pošti, da bi le-ta pismo vročila dolžniku, ne more uspeti, saj iz zgoraj navedenega izhaja, da je bila sodna pošiljka (poziv dolžniku, da odgovori na predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja) nedvomno poslana dolžniku.
URS člen 22. ZIKS-1 člen 13, 13/2, 13/3, 13/5. ZKP člen 129a, 129a/3, 129a/5, 371, 371/2.
opravljanje dela v splošno korist - načelo kontradiktornosti postopka - izvršitev izrečene zaporne kazni - izvrševanje dela v splošno korist - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - alternativna izvršitev kazni zapora
Sodišče prve stopnje je prošnji obsojenega G.M., da se kazen zapora izvrši z delom v splošno korist, ugodilo, v določbah 129.a člena ZKP pa ni imelo prav nobene podlage, da bi, potem ko je prejelo poročilo CSD, da se obsojenec na njihove pozive ne odziva, to poročilo vročilo obsojencu. Zato, ker mu ga ni poslalo oziroma poskusilo vročiti, ni kršilo načela kontradiktornosti postopka. Center za socialno delo je pristojen za pripravo, vodenje in nadzorovanje izvrševanja dela v splošno korist in sodišče obvesti, če obsojenec ne izpolnjuje nalog, določenih z dogovorom o opravljanju dela v splošno korist, sklenjenim med obsojencem, izvajalsko organizacijo in pristojnim centrom, ki se šteje kot poziv za nastop kazni (drugi, tretji in peti odstavek 13. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - v nadaljevanju ZIKS-1), poročilo centra za socialno delo pa je glede na pristojnosti slednjega za odločanje sodišča ustrezna podlaga in sodišče ni dolžno samo preverjati, zakaj se obsojenec na vabila za razgovor centra za socialno delo ne odziva. Če se obsojenec ne odzove na poziv za prestajanje kazni, sodišče ne potrebuje predlogov državnega tožilstva za nadaljnje ukrepanje, temveč, prav tako kot v postopkih, kjer obsojenec predlaga odložitev izvršitve zaporne kazni ali predlaga izvršitev kazni na način, da opravi delo v splošno korist, in tudi ko prejme poročilo centra za socialno delo glede izvrševanja takšne oblike kazni, postopa po uradni dolžnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0083275
ZPPCP-1 člen 11, 12. OZ člen 153, 153/3.
odgovornost prevoznika za prevoz potnikov – obseg odgovornosti za osebne škode – objektivna odgovornost prevoznika za osebne škode – oprostitev odgovornosti – dejanje oškodovanca – soprispevek oškodovanca – izstop iz avtobusa
Zakonodajalec je določil, da vožnja, izstopanje in vstopanje v avtobus predstavljajo potencialno večjo nevarnost in večji riziko za nastanek škode, zato je določil, da je za takšno škodo odgovoren tisti, ki to dejavnost opravlja in ima od nje korist, ne glede na krivdo.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083297
URS člen 27. ZKP člen 201, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
kazenski postopek – oprostilna sodba – odškodnina zaradi neutemeljenega pripora – izključitev pravice do povrnitve škode – nedovoljeno ravnanje
Ob upoštevanju vseh okoliščin je bila varnost ljudi in njihove telesne integritete ogrožena do te mere, da je odtehtala poseg v tožnikovo ustavno pravico do osebne svobode.
zastaralni rok - vrsta zahtevka - odškodninski zahtevek - regresni zahtevek
Toženec kot voznik, ki je povzročil prometno nesrečo (bil je tudi pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti), je glede na Pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornost (v nadaljevanju: Pogoji) sozavarovanec. In to sozavarovanec, ki je kršil pravila zavarovalne pogodbe s Pogoji, zaradi česar je izgubil svoje pravice iz zavarovanja (5. točka prvega odstavka 3. člena Pogojev), v posledici česar je zavarovalnica upravičena od njega uveljavljati povračilo izplačil (tretji odstavek 3. člena Pogojev). Upoštevaje navedeno pa vtoževani znesek predstavlja regresni in ne odškodninski zahtevek, kot zatrjuje pritožba.
SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – pridobitev posesti – obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov – posredna opredelitev do dokaza – načelo kontradiktornosti – vznemirjanje lastninske pravice – prepoved vznemirjanja – kršitev s sodbo določene prepovedi – denarna kazen – stranski intervenient – stroški pravdnega postopka – povračilo stroškov stranskega intervenienta
Če sodišče določenega dokaza ni izpostavilo izrecno, takšen dokaz ali ni relevanten ali je ugotovilo nasprotno z drugimi, trdnejšimi dokazi. Torej se je do dokaza opredelilo posredno. Ko pritožba opozarja in izpostavlja posamezne dokaze, s katerimi potrjuje posest na spornem zemljišču, je to le subjektivna opredelitev tožene stranke in njena dokazna ocena.
Za grožnjo z denarno kaznijo v primeru kršitve s sodbo določene prepovedi vznemirjanja sodišče nima zakonske podlage. Predmet zagrožanja in izrekanja denarne kazni za primer nespoštovanja sodnih odločb je stvar izvršilnega postopka, kar pomeni, da bo tožeča stranka morala, v primeru, da toženca prepovedi po sodbi iz te pravde ne bosta spoštovala, takšen ukrep predlagati v okviru izvršilnega postopka.
predlog za delitev solastne stvari - stroški nepravdnega postopka - načelo uspeha v postopku - zavrnitev predloga
V kolikor pride do zavrnitve predloga za delitev stvari, uporaba 126. člena ZNP ni primerna. V takšnem položaju je treba na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporabiti 154. člen ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0082128
ZVEtL člen 16, 16/8.
naknadno najdeno premoženje izbrisane družbe – razdelitev premoženja – udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine – prenehanje udeleženca postopka – postavitev skrbnika za poseben primer – ugotovitev pravnih naslednikov – neznani lastnik nepremičnine – neizkazan naslednik družbe
V postopku ni izkazano, da ima premoženje znanega lastnika. V zemljiško knjigo je še vedno vpisan (star) lastnik nepremičnine, ki je bila v lasti stečajnega dolžnika. Ker ni izkazano, kdo je glede obravnavane nepremičnine naslednik družbe, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je nasprotnemu udeležencu postavilo skrbnika. Funkcija skrbnika bo prenehala, ko bodo pravni nasledniki nasprotnega udeleženca, ki je v likvidaciji, prevzeli postopek oziroma s pravnomočno končanim postopkom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL0083838
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 440, 444, 444/4, 444/5, 500. ZFPPod člen 35.
izbris tožeče stranke iz sodnega registra brez likvidacije - pravno nasledstvo - družbenik izbrisane družbe - postopek izbrisa iz sodnega registra - stečaj nad kasneje najdenim premoženjem - poziv upnikom - družbeniki univerzalni pravni nasledniki - procesna legitimacija
Po določilih ZFPPIPP mora sodišče v primerih, če ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra po 440. členu teče sodni postopek ali drug postopek, v katerem izbrisana oseba uveljavlja svojo terjatev, o tem obvestiti sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano osebo. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče tako postopalo in obvestilo pristojno sodišče, ki je objavilo poziv upnikom, da v enomesečnem roku vložijo predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane osebe. Ker nobeden od upnikov v določenem roku po objavi poziva ni vložil takega predloga, je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožba izbrisane pravne osebe zavrže in pravdni postopek ustavi. Začetek stečajnega postopka bi lahko predlagal tudi A. A. kot (bivši) družbenik nad premoženjem izbrisane tožeče stranke, vendar tako ni postopal.