OZ člen 133, 133/3. ZUreP-1 člen 110. ZNP člen 97. ZPP člen 249.
odškodnina – ustanovitev služnosti v javno korist – pravdni postopek – nepravdni postopek – plinovod – grozeča nevarnost v zvezi s plinovodom kot nevarnim objektom – izgradnja plinovoda – dokazovanje z izvedencem – izvedensko mnenje – pravica do nagrade – pravica do povračila materialnih stroškov
Po 97. členu ZNP je nepravdno sodišče pristojno za odločanje o odškodnini le, kadar tako določa zakon. V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku po osmem odstavku 110. člena ZUreP-1 pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček; o tem odloča sodišče na predlog prizadetega lastnika. Predlagatelj torej lahko v nepravdnem postopku uveljavlja samo odškodnino za pravkar navedeno škodo, za vso preostalo škodo pa v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je postopek glede škode, nastale zaradi grozeče nevarnosti v zvezi s plinovodom kot nevarnim objektom, ustavilo in obravnavanje te škode prepustilo pristojnemu pravdnemu sodišču.
razmerja med zakoncema – preživnina zakonca – spremenjene okoliščine – trditveno in dokazno breme – ukinitev preživnine – zmanjšanje preživnine
Dokazni postopek je potrdil, da toženka nima lastnih sredstev za preživljanje, zato tudi niso bili izpolnjeni pogoji za ukinitev ali znižanje preživnine.
SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem – pridobitev posesti – obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov – posredna opredelitev do dokaza – načelo kontradiktornosti – vznemirjanje lastninske pravice – prepoved vznemirjanja – kršitev s sodbo določene prepovedi – denarna kazen – stranski intervenient – stroški pravdnega postopka – povračilo stroškov stranskega intervenienta
Če sodišče določenega dokaza ni izpostavilo izrecno, takšen dokaz ali ni relevanten ali je ugotovilo nasprotno z drugimi, trdnejšimi dokazi. Torej se je do dokaza opredelilo posredno. Ko pritožba opozarja in izpostavlja posamezne dokaze, s katerimi potrjuje posest na spornem zemljišču, je to le subjektivna opredelitev tožene stranke in njena dokazna ocena.
Za grožnjo z denarno kaznijo v primeru kršitve s sodbo določene prepovedi vznemirjanja sodišče nima zakonske podlage. Predmet zagrožanja in izrekanja denarne kazni za primer nespoštovanja sodnih odločb je stvar izvršilnega postopka, kar pomeni, da bo tožeča stranka morala, v primeru, da toženca prepovedi po sodbi iz te pravde ne bosta spoštovala, takšen ukrep predlagati v okviru izvršilnega postopka.
OZ člen 147, 147/2. ZIKS-1 člen 8, 8/4, 80, 81, 98.
odškodninska odgovornost – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi – pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca – odškodninska odgovornost delavca – paznik v zaporu – protipravnost ravnanja
Pri zahtevku za povrnitev škode neposredno od delavca mora oškodovanec dokazati, da je oškodovalec škodo povzročil namenoma – da se je zavedal nedopustnosti svojega ravnanja in posledic (zavestna sestavina) ter jih je tudi hotel povzročiti (voljna sestavina).
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – LASTNINJENJE
VSL0060986
ZLNDL člen 5. ZZK-1 člen 243.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – izbrisna tožba – gradnja na tujem svetu – družbena lastnina – pravica uporabe – posest nepremičnine – gradbeno dovoljenje – prenos pravice uporabe – dodelitev pravice uporabe – ničnost prodajne pogodbe – pomanjkanje razpolagalne sposobnosti
Utrjeno stališče sodne prakse je, da je, kljub neobstoju (pisne ali ustne ob pogoju, da je realizirana) pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma odločbe o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo, pravico uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novozgrajene stavbe, izvedla gradnjo in objekt uporabljala. Gradbeno dovoljenje namreč vsebuje pravico graditi, slednja pa implicira pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem zgrajeni objekt stoji.
Pravilno je materialnopravno stališče, da tožnik oziroma njegov pravni prednik kot graditelj na zemljišču v družbeni lastnini ni mogel pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču. ODZ, ki je veljal v času dograditve garaže, je sicer omogočal pridobitev lastninske pravice na originaren način z gradnjo, vendar ta pravila ne pridejo v poštev pri družbeni lastnini kot nestvarnopravni kategoriji, temveč za nepremičnine, ki so v zasebni lasti fizične ali pravne osebe.
Brez podlage je pritožbeno stališče, da ima prodaja tuje stvari oziroma pomanjkanje razpolagalne sposobnosti za posledico ničnost prodajne pogodbe. Slednja samo zaradi tega še ni nična. Predpostavka obstoja razpolagalne sposobnosti namreč pride v poštev samo pri razpolagalnih poslih, ne pa pri zavezovalnih poslih.
Določba 1. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je povsem jasna, nesporna, razumljiva ter določna in je kako drugače, širše ali ožje kot se glasi, ni mogoče uporabljati. Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Z izločitveno pravico se izpodbija domneva, da so stvari v dolžnikovi posesti tudi v njegovi lasti in s tem na razpolago za poplačilo v generalni izvršbi. Če izločitveni zahtevek temelji na lastninski pravici tožeče stranke, je lastninska pravica samo pravna podlaga za njegovo uveljavljanje. Izločitveni zahtevek zoper stečajnega dolžnika pa je lahko uspešen le, če so stvari, katerih izločitev je zahtevana, pri stečajnem dolžniku, oziroma če ima stečajni dolžnik te stvari tudi v posesti. Zato mora upnik v pravdi dokazati tako svojo lastninsko pravico kot tudi dejstvo, da stečajni dolžnik ima sporne stvari.
ZPP člen 108, 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 13.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - fizična oseba - izjava o premoženjskem stanju - priloge k izjavi o premoženjskem stanju - dokazila o prejetih plačah v zadnjih treh mesecih - nedovoljene pritožbene novote
Kljub temu, da je stranka po pozivu sodišča predložila izjavo o premoženjskem stanju, pa ni predložila dokazil o plačah in drugih prejemkih iz dela, zaradi česar je bilo treba njen predlog zavreči.
V tej pravdi tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine oziroma uporabnine, ker ne more uporabljati bagra, v pravdi I P 1477/2013 pa primarno zahteva razveljavitev pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama 14. 6. 2012, podredno vrnitev bagra. Za odločitev v tej pravdi bo treba razčistiti, ali je imela tožena stranka pravno podlago, da je tožeči stranki odvzela stroj. Odločitev, na katero se v predlogu za prekinitev postopka sklicuje tožena stranka, to je odločitev o tem, ali je tožena stranka dolžna vrniti tožeči stranki bager, sama zase ni predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Ne gre namreč za v izreku sodne odločbe vsebovano odločitev o lastništvu bagra. Pravnomočna postane le v izreku sodne odločbe zajeta odločitev, ne pa razlogi zanjo.
Če se ugotovi, da je zavarovalni zastopnik prvotožene stranke zavedel potrošnika glede pričetka teka zavarovanja kritja, tedaj prvotožena stranka zanj odgovarja. Odgovornost pa se v tem primeru kaže, da je zavarovalna pogodba, katero je zavarovalni zastopnik sklenil, veljavna. Zavarovalni zastopnik dela v imenu in na račun zavarovalnice in torej tudi zavarovalnica zanj odgovarja v mejah določb OZ in ZZavar. V konkretnem primeru je treba tudi upoštevati, da gre za pogodbo potrošniškega prava in da je tožnik sklepal pogodbo kot potrošnik.
DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082134
ZPP člen 411.
izdaja začasne odredbe – začasna odredba v postopku v zakonskih sporih – ureditev izvrševanja stikov – nastanek nenadomestljive škode otroku
Sodišče izda začasno odredbo v postopku v zakonskih sporih na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v zvezi z izvrševanjem stikov, če je začasna odredba nujno potrebna, da bo zagotovljena največja otrokova korist. Izdaja začasne odredbe je potrebna le v izjemnih primerih, ko je treba že pred izdajo končne odločitve začasno urediti stike, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala nenadomestljiva škoda. V konkretnem primeru je podlaga izdaje začasne odredbe nezmožnost pravdnih strank, da terminsko uredita stik predlagatelja z mladoletno A. A. glede prenočevanja, zaradi česar je obstajala utemeljena bojazen, da bo onemogočen naravni in normalni prehod na stike, ki jih je v izvedeniškem mnenju svetoval sodni izvedenec, specialist klinične psihologije, kar pa je utemeljen razlog, zaradi katerega je obstajala verjetnost nastanka nenadomestljive škode pri otroku.
ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 168, 168/3. ZD člen 142, 143, 143/2.
smrt dolžnika – prehod obveznosti – ločitev zapuščine – premoženje, iz katerega se lahko poplača ločitveni upnik – listina, primerna za vpis lastninske pravice – nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika
V primeru ločitve zapuščine je predmet, iz katerega se ločitveni upnik lahko poplača, le premoženje, ki sodi v zapuščino, ne pa tudi siceršnje dedičevo premoženje.
Zgolj ugotovitev, da dolžnici v zemljiški knjigi nista vpisani kot lastnici navedenih nepremičnin, ne zadošča za zaključek, da nadaljevanje izvršbe na ti dve nepremičnini zoper dolžnici ni dopustno. Če je lastninska pravica na nepremičnini v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, mora upnik predlogu za izvršbo priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, temu pa je upnik s predložitvijo sklepa o dedovanju zadostil.
DEDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082100
ZIZ člen 272, 273. ZD člen 34, 35.
predlog za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – trditveno in dokazno breme – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – nujni dedič – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev daril v zapuščino
Predlog za izdajo začasne odredbe ima odločilno pravno podlago v delu tožbenega zahtevka, v katerem je tožnica zahtevala, da toženec vrne v zapuščino darila, ki jih je prejel na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, zato je bilo na njej trditveno in dokazno breme, da verjetnostno dokaže, da je zaradi prikrajšanja nujnega deleža treba v zapuščino vrniti tudi ta darila.
URS člen 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 8, 17, 17/2, 35, 80, 83, 83/1.
pravica do prostovoljnega zdravljenja – pravica do odklonitve zdravljenja – nadzorovana obravnava – ambulantno zdravljenje – načrt zdravljenja – podaljšanje zdravljenja – pogoji – shizoafektivna motnja
Zdravljenje z depo medikamentozno terapijo v nadzorovani obravnavi se je izkazalo za uspešno. Ambulantno zdravljenje zaenkrat ne pride v poštev, zaradi popolne nekritičnosti osebe do svoje bolezni in potrebe po zdravljenju.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083297
URS člen 27. ZKP člen 201, 542, 542/1, 542/1-1, 542/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
kazenski postopek – oprostilna sodba – odškodnina zaradi neutemeljenega pripora – izključitev pravice do povrnitve škode – nedovoljeno ravnanje
Ob upoštevanju vseh okoliščin je bila varnost ljudi in njihove telesne integritete ogrožena do te mere, da je odtehtala poseg v tožnikovo ustavno pravico do osebne svobode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL0083838
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 440, 444, 444/4, 444/5, 500. ZFPPod člen 35.
izbris tožeče stranke iz sodnega registra brez likvidacije - pravno nasledstvo - družbenik izbrisane družbe - postopek izbrisa iz sodnega registra - stečaj nad kasneje najdenim premoženjem - poziv upnikom - družbeniki univerzalni pravni nasledniki - procesna legitimacija
Po določilih ZFPPIPP mora sodišče v primerih, če ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra po 440. členu teče sodni postopek ali drug postopek, v katerem izbrisana oseba uveljavlja svojo terjatev, o tem obvestiti sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano osebo. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče tako postopalo in obvestilo pristojno sodišče, ki je objavilo poziv upnikom, da v enomesečnem roku vložijo predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane osebe. Ker nobeden od upnikov v določenem roku po objavi poziva ni vložil takega predloga, je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožba izbrisane pravne osebe zavrže in pravdni postopek ustavi. Začetek stečajnega postopka bi lahko predlagal tudi A. A. kot (bivši) družbenik nad premoženjem izbrisane tožeče stranke, vendar tako ni postopal.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006428
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2. ZIZ člen 238f.
osebni stiki med starši in otroki - onemogočanje osebnih stikov - izvršitev odločbe o osebnih stikih - pravica do izjave - poročilo skrbstvenega organa kot dokaz - seznanitev stranke z dokazom na naroku
Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora otroka psihično pripraviti, da bo sposoben vzpostaviti stik z drugim od staršev, kar ne pomeni le govorjenja, ampak tudi vsestransko vedenje, ki ne bo nasprotovalo siceršnjemu drugačnemu verbalnemu prizadevanju za vzpostavitev stika.
Ravnanje matere, ki devetletnemu sinu ob predvidenem stiku ne prigovarja in ga ne vzpodbuja, ampak mu v celoti prepusti, da se, ko oče pride ponj, popolnoma sam odloči, ali bo šel z njim ali ne, pomeni opustitev obveznosti omogočanja stikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065882
OZ člen 270, 270/1, 311, 312, 312/2, 440.
pobot – prenehanje terjatve zaradi pobota – izjava o pobotu – prodaja tuje stvari – sprememba tožbe
Zmotno je tožnikovo stališče, da pobot ni realiziran in da pobotanje ni izvedljivo, ker se tožnik ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik kupljenih nepremičnin. Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj (drugi odstavek 312. člena OZ); ti pogoji pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni (311. člen OZ). Tožnikova terjatev, ki je zaradi pobota prenehala, ne more naknadno „oživeti“, čeprav toženec ni izpolnil obveznosti, ki jih je prevzel s prodajno pogodbo.
priposestvovanje lastninske pravice – priposestvovanje lastninske pravice na delu nepremičnine – dobra vera – odločba o denacionalizaciji
Sodna praksa sicer za obstoj dobre vere zahteva, da posestnik izkaže pravni naslov za svojo (lastniško) posest, vendar to velja le v primeru, ko se uveljavlja priposestvovanje lastninske pravice na celotni nepremičnini, saj v tem primeru posestnik brez pravnega naslova, v katerem bi bila zajeta tudi nepremičnina, na katero se nanaša priposestvovanje, in ki je potreben za pridobitev lastninske pravice, ne more biti v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik te nepremičnine. Drugače je v primeru priposestvovanja lastninske pravice na obmejnem delu nepremičnine, ko posestnik pridobi določeno nepremičnino v last v katastrski meji, ki pa se ne ujema z dejansko mejo oziroma mejo, vidno v naravi. V tem primeru posestnik po naravi stvari (nikoli) ne razpolaga s pravnim naslovom glede obmejnega dela nepremičnine, zaradi česar za utemeljitev dobre vera zadošča, da je posestnik v dobri veri mislil, da je nepremičnino pridobil v mejah, ki so vidne v naravi.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med zakoncema - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - uveljavljanje višjega deleža na skupnem premoženju
Dejstvo je, da sta bili tožniku podarjeni obravnavani parceli kot kmetijsko zemljišče. To za stranki, glede na njune navedbe, niti ni bilo sporno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo vrednost zemljišča, kot je navedlo, po stanju ob daritvi, ki jo je izvedenec izračunal za navedeno zemljišče kot kmetijsko zemljišče. Da je podarjeno kmetijsko zemljišče postalo stavbno zemljišče je namreč posledica gradnje hiše na njem, ta pa je posledica vlaganj obeh pravdnih strank. To dejstvo torej ne more iti le v korist tožnika, ki je v skupno premoženje vložil kmetijsko zemljišče.
Upoštevaje dejstvo, da je odpadla pravna podlaga darilne pogodbe z dne 28.2.1979 (razveza zakonske zveze), je tožnik upravičen do večjega deleža na skupnem premoženju, na račun posebnega premoženja, ki ga je vložil v skupno premoženje. Vrnitve darila tožnik namreč ne more zahtevati v naravi (saj je podarjeno zemljišče spremenjeno, na njem stoji skupna hiša), lahko pa kot darovalec, v okviru postavljenega zahtevka zaradi ugotovitve deleža na skupnem premoženju (59. člen ZZZDR), vrednost zemljišča uveljavlja kot svoj vložek oz. zahteva vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja k ustvarjenem skupnem premoženju in s tem višji delež na skupnem premoženju, kar je v obravnavani zadevi tudi storil.