spor majhne vrednosti – izvedba naroka – navedba razlogov za zavrnitev dokaznih predlogov – substanciranje dokaznih predlogov – pravočasnost navajanja dejstev in dokazov
Ker je toženec šele v pripravljalni vlogi substancirano prerekal nastanek in višino terjatve, je imel tožnik pravico navajati tudi dejstva in dokaze, ki predstavljajo odgovor na navedbe iz toženčeve vloge. V pripravljalni vlogi tožnik niti ni navajal novih dejstev, marveč je natančneje odgovoril na ugovore toženca iz njegove pripravljalne vloge.
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Tako ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi – za zaslišanje prič, strank – pomenijo zahtevo za izvedbo naroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083295
OZ člen 67, 67/1, 67/2, 82, 82/1, 82/2, 111. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-15, 443, 443/2, 448, 448/1.
odstop od pogodbe – odstopna pravica – odstopnina – razlaga pogodb – uporaba določil in razlaga spornih določil – spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi
Odstopnina je denarni znesek, s plačilom katerega pogodbena stranka, v korist katere je bila ustanovljena pogodbena odstopna pravica, uresniči odstopno pravico in s tem povzroči razvezo osnovne pogodbe. Vendar se dogovor o ustanovitvi odstopne pravice ne domneva. Stranki se skladno s 67. členom OZ zanj lahko pogodbeno dogovorita. Odstopno pravico sporazumno – torej ob soglasju obeh strank, ustanovita s pravnim poslom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006451
KZ-1 člen 55, 55/1. ZKP člen 18, 18/1, 95, 95/1, 95/4, 355, 355/2, 372, 372-6. ZIKS-1 člen 108.
kršitev kazenskega zakona – odmera kazni obsojencu – predčasni odpust – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – stroški kazenskega postopka
V obravnavani zadevi je šlo za odpust obdolženke s prestajanja zaporne kazni brez kakršnega koli dodatnega pogoja, zato ji kot prestano kazen ni mogoče vštevati časa od odpusta dalje do dneva, ko bi sicer obdolženka prestala celotno kazen zapora. Glede na navedeno je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se obdolženki v izrečeno kazen všteje le čas prestan v zaporu po sodbi Okrajnega sodišča v Postojni I Kr 6335/2013 do dne predčasnega odpusta.
invalid III. kategorije invalidnosti - invalid I. kategorije invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Pri tožniku je zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti, ker več ni zmožen za delo „pajkista“, ki ga je opravljal, temveč za dela na drugem, fizično lažjem delovnem mestu, ki ni terensko, v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno. Ker pri tožniku ni dokazano, da tožnik do konca predsodnega postopka ne bi bil več zmožen za organizirano pridobitno delo, oz. da pri njem ne bi bilo preostale delovne zmožnosti z določenimi omejitvami, tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
Tožnik je upravičen do povrnitve pravdnih stroškov, čeprav tožbe ni umaknil takoj, ko je izvedel za odločitev Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja. Zaradi tega toženi stranki niso nastali nobeni stroški. Zato tožena stranka neutemeljeno navaja, da tožnik iz tega razloga ni upravičen do povrnitve pravdnih stroškov. Tožena stranka se v zvezi s tem neutemeljeno sklicuje na sklep opr. št. I Cp 2158/2004, v katerem je bilo zavzeto stališče, da mora tožnik, če želi uspešno terjati povrnitev pravdnih stroškov, ob umiku tožbe izrecno navesti, da jo umika zato, ker je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Iz tožnikovega umika tožbe namreč jasno izhaja, da je tožbo umaknil zato, ker je Komisija za pritožbe njegovima pritožbama zoper odločitve tožene stranke ugodila (podobno sklep opr. št. Cp 1447/2007). Drugačna situacija je bila tudi v zadevi opr. št. Pdp 2041/2003, saj je iz navedenega sklepa razvidno, da je tožnik tožbo umaknil šele na poravnalnem naroku, čeprav je tožena stranka njegov zahtevek izpolnila pred tem narokom, za kar je tožnik vedel.
Ker se mora tožnik s pomembnimi dejstvi v zvezi z njegovo premestitvijo seznaniti že pred vložitvijo tožbe, saj jih bo le tako tudi ustrezno prerekal oziroma jim nasprotoval in tako utemeljil svoj tožbeni zahtevek, izpodbijana odločba tožene stranke ne dosega standarda obrazloženosti pisne odločbe o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca. Izpodbijana odločba o napotitvi je zato nezakonita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - odpoved večjemu številu delavcev - poslovna enota
Skladno z 98. členom ZDR-1, ki določa, v katerih primerih je delodajalec dolžan izdelati program presežnih delavcev, se število delavcev, katerih delo bo postalo nepotrebno zaradi poslovnih razlogov, ugotavlja pri delodajalcu, torej na ravni celotne pravne osebe, ki nastopa v razmerju do odpuščenih delavcev kot delodajalec, in ne npr. na ravni poslovne enote oziroma obrata. V konkretni zadevi zato kot enote za ugotavljanje kvote odpuščenih delavcev ni mogoče upoštevati določene poslovne enote, saj je glede na Direktivo 98/59/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti ureditev v ZDR-1 za delavce tožene stranke ugodnejša. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da na ravni določene poslovne enote ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, zato toženi stranki ni bilo treba uporabiti (nacionalnih in evropskih) pravil, ki se nanašajo na t. i. kolektivne odpuste. Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo števila delavcev, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana v obdobju odpovedi tožnici na ravni celotne družbe tožene stranke. Sodišče prve stopnje bi ob pravilni uporabi materialnega prava moralo tožnici dopustiti dokazovanje njene trditve, da je šlo pri toženi stranki za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov in bi posledično tožena stranka morala uporabiti določbe od 98. do 103. člena ZDR-1 o kolektivnih odpustih. Ker je te dokaze zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča zavrnilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZPIZ-1 člen 5, 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 61, 61/1, 61/1-1, 67, 67/1, 67/1-1. ZPIZ-2 člen 390.
invalid III. kategorije invalidnosti - invalid I. kategorije invalidnosti - invalidska pokojnina
Pri tožniku do dokončnosti izpodbijane upravne odločbe ni prišlo do tolikšnega poslabšanja zdravstvenega stanja, da bi bila njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več, ali da bi bila le-ta popolnoma izgubljena. Tožnik je še zmožen s polnim delovnim časom opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu s priznanimi omejitvami. Takšno stanje ustreza preostali delovni zmožnosti iz 1. alineje 1. odstavka 61. člena ZPIZ-1, ki je podana, če zavarovanec lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oziroma usposobljenosti, in se ugotavlja pri invalidnosti III. (in II.) kategorije. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
izredna denarna socialna pomoč - pravni standard - materialna ogroženost
Izredna denarna socialna pomoč je opredeljena v 33. členu ZSVarPre kot posebna oblika denarne socialne pomoči, ki se lahko dodeli, če se ugotovi, da se samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla in ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Trenutna materialna ogroženost je pravni standard in ta v zakonu ni posebej definiran. Center za socialno delo ga ugotavlja v vsakokratnem primeru posebej. Pri tem gre za diskrecijsko pravico Centra za socialno delo, ki lahko pri istem dejanskem stanju izmed več pravno enako možnih odločitev izbere odločitev, ki jo šteje za konkretni primer za najbolj primerno. Toženec je v konkretnem primeru pravilno presodil, da je pri tožniku zaradi nastalih izrednih stroškov nastal razlog materialne ogroženosti in je sredstva dodelil za določen namen. Dodelitev izredne denarne socialne pomoči za plačilo zapadlih položnic električne energije, najemnine stanovanja in zapadlih stanovanjskih stroškov ogrevanja ter vode je, ob dodeljeni maksimalni višini izredne denarne socialne pomoči, dodelitev za namene, za katere jo je tožnik v okviru materialne ogroženosti najbolj potreboval. Zato tožbeni zahtevek za odpravo izpodbijanih upravnih odločb toženca in priznanje izredne denarne socialne pomoči v višjem znesku ni utemeljen.
Če v primeru, ko je bil vložen predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, eden od zakoncev med postopkom odstopi od tega predloga, sodišče ustavi postopek.
ZPP člen 108, 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 13.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - fizična oseba - izjava o premoženjskem stanju - priloge k izjavi o premoženjskem stanju - dokazila o prejetih plačah v zadnjih treh mesecih - nedovoljene pritožbene novote
Kljub temu, da je stranka po pozivu sodišča predložila izjavo o premoženjskem stanju, pa ni predložila dokazil o plačah in drugih prejemkih iz dela, zaradi česar je bilo treba njen predlog zavreči.
V tej pravdi tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine oziroma uporabnine, ker ne more uporabljati bagra, v pravdi I P 1477/2013 pa primarno zahteva razveljavitev pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama 14. 6. 2012, podredno vrnitev bagra. Za odločitev v tej pravdi bo treba razčistiti, ali je imela tožena stranka pravno podlago, da je tožeči stranki odvzela stroj. Odločitev, na katero se v predlogu za prekinitev postopka sklicuje tožena stranka, to je odločitev o tem, ali je tožena stranka dolžna vrniti tožeči stranki bager, sama zase ni predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Ne gre namreč za v izreku sodne odločbe vsebovano odločitev o lastništvu bagra. Pravnomočna postane le v izreku sodne odločbe zajeta odločitev, ne pa razlogi zanjo.
skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska zveza – odplačevanje kredita po prenehanju zakonske skupnosti – trditveno in dokazno breme
Zaradi odplačevanja kredita po prenehanju zakonske skupnosti ima tožnik le obligacijski zahtevek.
gradbena pogodba – stvarne napake – odprava napak po drugem izvajalcu – boljša izvedba – refleksna škoda – regresni zahtevek – nastanek škode
Naročnik ni upravičen do povrnitve tistega dela stroškov, ki so nastali zaradi boljše izvedbe opravljenega posla v primerjavi s pogodbeno dogovorjeno (v obravnavanem primeru zaradi menjave celotne strešne kritine, namesto zgolj odprave napake na spoju nove kritine s starim delom objekta).
Zgolj dejstvo, da upnik določene terjatve ni prijavil v stečajni postopek, ne dokazuje, da ta pred tem ni obstajala.
zahtevek na izpraznitev in izročitev hiše – prekarij – preklic prekarija – nagrada odvetnika
Značilnost prekarija (583. člen OZ) je tudi v tem, da čas trajanja posodbe ni dogovorjen. V tem primeru velja, da lahko posodnik zahteva stvar kadarkoli hoče.
ZPP člen 158, 158/1, 163, 163/4, 163/7, 325. ZVEtL člen 23, 23/3.
nepravdni postopek – določitev pripadajočega zemljišča – umik predloga – odločitev o stroških postopka – zahteva za povrnitev stroškov postopka po poteku roka – zavrženje predloga za odmero stroškov postopka
Če se postopek konča iz formalnih razlogov – zaradi umika predloga, ni uporabna za nepravdni postopek specifična ureditev stroškovnih posledic, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. V primeru, ko sodišče izda sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe (predloga), lahko stranka zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka.
Določba 1. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je povsem jasna, nesporna, razumljiva ter določna in je kako drugače, širše ali ožje kot se glasi, ni mogoče uporabljati. Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Z izločitveno pravico se izpodbija domneva, da so stvari v dolžnikovi posesti tudi v njegovi lasti in s tem na razpolago za poplačilo v generalni izvršbi. Če izločitveni zahtevek temelji na lastninski pravici tožeče stranke, je lastninska pravica samo pravna podlaga za njegovo uveljavljanje. Izločitveni zahtevek zoper stečajnega dolžnika pa je lahko uspešen le, če so stvari, katerih izločitev je zahtevana, pri stečajnem dolžniku, oziroma če ima stečajni dolžnik te stvari tudi v posesti. Zato mora upnik v pravdi dokazati tako svojo lastninsko pravico kot tudi dejstvo, da stečajni dolžnik ima sporne stvari.
Posestniku motenjska tožba zagotavlja varstvo posesti, vendar le proti tistemu, ki je protipravno posegel v njegovo posest, ker je protipravnost objektivna predpostavka motenja posesti.
OZ člen 147, 147/2. ZIKS-1 člen 8, 8/4, 80, 81, 98.
odškodninska odgovornost – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi – pravica zahtevati povrnitev škode neposredno od delavca – odškodninska odgovornost delavca – paznik v zaporu – protipravnost ravnanja
Pri zahtevku za povrnitev škode neposredno od delavca mora oškodovanec dokazati, da je oškodovalec škodo povzročil namenoma – da se je zavedal nedopustnosti svojega ravnanja in posledic (zavestna sestavina) ter jih je tudi hotel povzročiti (voljna sestavina).
ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - PRAVO DRUŽB
VSK0006447
ZZK-1 člen 45, 64, 64/1, 64/2, 98, 99, 111, 149, 149/4, 149/5. ZGD-1 člen 623. ZDen člen 68, 88.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice - delitev, združitev ali prenehanje gospodarskih družb - vknjižba na podlagi delitve, združitve ali prenehanja gospodarskih družb - statusno preoblikovanje podjetja - zaznamba prepovedi razpolaganja - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - razpolaganje z denacionaliziranim premoženjem
Vpisana zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve ni ovira za vpis prenosa lastninske pravice na podlagi delitve kot ene izmed oblik materialno statusnega preoblikovanja družbe (na podlagi delitvenega načrta in potrdila sodišča ter sklepa o delitvi), saj gre za prenos premoženjskih pravic na univerzalne pravne naslednike.