prisilna poravnava – predlog prisilne poravnave z zmanjšanjem in odložitvijo zapadlosti terjatev – potrditev prisilne poravnave – pritožbeni razlogi – razlogi za ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave
ZFPPIPP ne omejuje ponudbe za zmanjšanje plačila, na upnikih pa je odločitev, ali bodo tako ponudbo sprejeli. Odločitev je bila sprejeta z veliko večino (97,685 % ponderiranih zneskov terjatev upnikov navadnih terjatev), s tem pa je prisilna poravnava postala prisilna tudi za upnike, ki take odločitve ne podpirajo. Dejstva, da bi dolžnik lahko terjatve poplačal v večjem deležu ali krajšem roku, je treba uveljavljati z ugovorom proti vodenju postopka prisilne poravnave.
Upnik bi lahko uspešno uveljavil le razloge, ki se nanašajo na potrditev prisilne poravnave, torej v zvezi z dejstvi, ki jih je sodišče prve stopnje ugotavljalo v izpodbijanem sklepu.
izvršilni stroški - neutemeljeno povzročeni stroški - pomota upnika - pomota pri vložitvi predloga za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - stroški ugovora - umik predloga za izvršbo po vložitvi ugovora
V tej zadevi gre za tipičen primer, ki narekuje uporabo določbe šestega odstavka 38. člena ZIZ, po kateri mora upnik dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Upnik je, kot je to sam pojasnil v umiku predloga za izvršbo z dne 9. 11. 2014, drugega dolžnika po pomoti uvrstil v predlog za izvršbo, zato je sodišče prve stopnje (tudi) proti drugemu dolžniku izdalo sklep o izvršbi. Čeprav je upnik nato že 9. 11. 2014 predlog za izvršbo proti drugemu dolžniku umaknil, je bil drugi dolžnik zaradi zavarovanja svojega pravnega položaja primoran vložiti ugovor proti sklepu o izvršbi, ki mu je bil vročen 4. 11. 2014, in je rok za ugovor že tekel.
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno navedlo, da je upnik predlog za izvršbo proti drugemu dolžniku umaknil pred vložitvijo ugovora drugega dolžnika, vendar pa so po presoji višjega sodišča pomembne druge okoliščine: umik predloga za izvršbo ni bil posledica predhodne izpolnitve zahtevka, temveč upnikove pomote pri sestavi predloga za izvršbo; upnik ni niti zatrjeval, da je o vloženemu umiku predloga za izvršbo obvestil drugega dolžnika (kaj šele, da bi bil dolžnik o opravljenem procesnem dejanju povsem gotov); med vložitvijo umika 9. 11. 2014 in vložitvijo ugovora 11. 11. 2014 sta minila zgolj dva dneva. Ob takem časovnem poteku dogodkov in upoštevaje vse zgoraj navedeno je krivdo za vložitev ugovora drugega dolžnika, predvsem pa za tako nastale stroške, mogoče pripisati samo tistemu, ki je tak (neutemeljen) postopek začel - upniku.
odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - kršitev dolžnikovih obveznosti - sklenitev zastavne pogodbe - pristojnosti upravitelja - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika
Upravitelj, čigar glavna dolžnost in vodilo v vsakem stečajnem postopku, tudi v postopku osebnega stečaja, je poskrbeti za varovanje in uresničitev interesov upnikov, je po oceni višjega sodišča tak ugovor celo dolžen vložiti, takoj ko izve za kršitve dolžnikovih obveznosti. Vložitev ugovora proti odpustu obveznosti tako že pojmovno ne more predstavljati posega v človekove pravice stečajnega dolžnika.
Med toženimi strankami je jasno razvidna ožja družinska povezava. Prvo in drugo toženi stranki (lastnika stanovanja) sta namreč starša tretje in četrto toženih strank (imetnika zemljiškega pisma), zato je tožnica z zatrjevanjem navideznosti Pogodbe prevalila procesno dokazno breme na tožene stranke, ki bi morale dokazati, da je Pogodba zakonit in legitimen pravni posel.
Pravni posel, ki je sklenjeni zaradi preprečitve poplačila upnikov, je ničen.
ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 84, 207, 207/1, 207/2, 214.
agrarna skupnost – vračanje premoženjskih pravic – dedovanje premoženja agrarne skupnosti – dedovanje premoženjskih pravic v naravi – dedovanje odškodnine – pozneje najdeno premoženje – vsebina sklepa o dedovanju – oporočno dedovanje – namen oporočitelja – članstvo v agrarni skupnosti
Pozneje najdeno premoženje tvorijo vrnjene premoženjske pravice v naravi na podlagi ZPVAS kot tudi odškodnina, ki je bila izplačana namesto vrnitve dela nepremičnin v naravi.
izvršilni stroški - stroški upnika - potrebni stroški - izvršba na nepremičnino - narok za prodajo nepremičnine - pristop upnikovega pooblaščenca na narok za javno dražbo - smotrno dejanje upnika - naknadno ocenjevanje potrebnosti stroškov
Prodaja je eno od izvršilnih dejanj, brez katerega izvršbe na nepremičnino ni mogoče opraviti, zato pritožbeno sodišče pristop upnikove pooblaščenke na narok za javno dražbo za prodajo nepremičnine ocenjuje kot smotrno dejanje upnika za uveljavitev njegovega zahtevka, s tem povezane stroške pa kot za izvršbo potrebne stroške v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.
Narok za javno dražbo za prodajo nepremičnine je obvezen, stroški pa nastanejo že s samim pristopom upnikovega pooblaščenca nanj in po presoji pritožbenega sodišča naknadno ocenjevanje potrebnosti stroškov v zvezi s pristopom upnikovega pooblaščenca na ta narok ni pravilno in ga pritožbeno sodišče, tudi iz že zgoraj navedenih razlogov, ne sprejema.
uspeh strank v postopku – stroški postopka – neuspeh s sorazmerno majhnim delom zahtevka
Merilo za odločitev o stroških postopka je uspeh strank. Tožeča stranka, ki v postopku uspe, je upravičena do povrnitve stroškov postopka. Povrnitev stroškov ji je mogoče odreči samo v primeru, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je, preden se je spustila v obravnavanje, zahtevek pripoznala.
spor majhne vrednosti – sklepčnost tožbe – izrecna zahteva za izvedbo naroka – dokazni predlog za zaslišanje priče – stroški upravljanja – stroški obratovanja in vzdrževanja – pravočasnost trditev – trditveno in dokazno breme
Po ugovoru tožene stranke zoper sklep o izvršbi, bi morala tožeča stranka navesti trditve in predlagati dokaze za utemeljenost tožbenega zahtevka. Slednje je le-ta tudi storila. Navedla je katere stroške vtožuje, za katero obdobje in ključ delitve stroškov med etažne lastnike ter predložila ustrezne dokaze. Nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od (sklepčnosti) ugovora tožene stranke. Ker tožena stranka posameznim postavkam stroškov, ključu delitve in solastniškemu deležu ni konkretizirano nasprotovala, ne držijo pritožbene navedbe, da bi morala tožeča stranka navesti znesek, ki ga je plačala dobavitelju (celota) za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženo stranko.
Dokazni predlog za zaslišanje priče ne pomeni (izrecno) zahteve za izvedbo naroka, ki jo predvideva drugi odstavek 454. člena ZPP, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
vključevanje v cestni promet - prometna nezgoda - vključevanje z neprednostne na prednostno cesto - odgovornost za škodni dogodek - graja dokazne ocene
Za razjasnitev, ali je storilka resnično odgovorna za storitev prekrška po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 56. člena ZPrCP (prvi odstavek 56. člena ZPrCP določa, da mora voznik pri vključevanju v cestni promet ali v promet na prednostno cesto pustiti mimo vsa vozila, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se vključuje, pri prečkanju prometnega pasu pa vozila, katerih smer vožnje seka) je ključnega pomena, ali je ta, ko je bila na točki vključevanja na prednostno cesto, voznika osebnega avtomobila R.D., ki je pripeljal po prednostni cesti iz njene desne strani, imela v vidnem polju, torej, če ga je na točki vidljivosti videla oziroma ga je mogla videti. V primeru, če to ni bilo mogoče, se storilka razbremeni odgovornosti, če je obenem mogoče temu vozniku očitati vožnjo, ki ni v skladu s cestnoprometnimi predpisi, torej vožnjo s hitrostjo, ki je večja od dovoljene.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0022791
ZOR člen 134, 134/1, 170, 200, 266, 266/4. ZZDej člen 45. ZzdrS člen 3. ZZZDR člen 4, 4/2, 123, 123/1. ZPP člen 367.
odškodninska odgovornost - zdravniška napaka - neuspeli splav - dolžnost preživljanja otroka - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - mesečna renta - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Le v primeru objektivne nemožnosti preživljanja otrok, ki so se rodili proti volji staršev zaradi zdravniške napake (neuspeli splav), je oškodovalec (toženec) dolžan povrniti oziroma v bodoče plačati stroške, ki so jih roditelji imeli oziroma bodo imeli za preživljanje otroka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zmotna uporaba materialnega prava - hujša kršitev pogodbenih obveznosti
Tožnk je s pitjem alkohola med delovnim časom kršil določila pravilnika tožene stranke, po kateri je prisotnost alkohola v krvi oz. izdihanem zraku nad 0,00 mg/l izdihanega zraka oz. 0,00 promila/kg telesne teže hujša kršitev delovnih obveznosti. Tožnik je imel spornega dne 0,12 mg/l alkohola v krvi in je s tem huje kršil pogodbene obveznosti, kar je utemeljen odpovedni razlog po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Za utemeljenost izredne odpovedi pa morajo biti izpolnjeni tudi drugi pogoji iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1, ki pa v obravnavni zadevi niso izpolnjeni. Ker je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi skrajni ukrep, mora biti krivda delavca s strani delodajalca ne le nedvomno dokazana, temveč tudi ustrezno presojana glede na okoliščine konkretnega primera. Glede na to, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki 32 let, da je bila konkretna kršitev prva, za katero je bil obravnavan, da je bil vsaj 5-krat preverjen z alkotestom in nikoli ni „napihal“, v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni drugi pogoji iz 1. odstavka 109. člena ZDR-1, in sicer, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika, s katerim je uveljavljal ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z zahtevkom na reitegracijo in reparacijo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZJU člen 39, 154, 154/1, 154/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - javni uslužbenec - kršitev delovnih obveznosti
Tožnik, ki je pri toženi stranki opravljal delo mejnega kontrolorja, je v spornih dneh ob določenih urah neupravičeno zapustil delovno mesto, se nedostojno vedel do ostalih sodelavcev in ni izvrševal delovnih obveznosti, ki so opredeljene v splošnih aktih delodajalca in pogodbi o zaposlitvi. S takšnimi ravnanji je tožnik kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZPP člen 87, 87/3, 89, 365-1. ZOdv člen 1, 1/3, 2a, 34a, 34f.
zastopanje stranke - zastopanje pred višjim sodiščem - tuj odvetnik - odvetnik iz države, ki ni država članica EU - opravljanje storitev in odvetniškega poklica tujih odvetnikov v Republiki Sloveniji - pravica do opravljanja odvetniškega poklica - vpis v imenik tujih odvetnikov
Višje sodišče je preverilo in ugotovilo, da pooblaščenec ni vpisan v imenik tujih odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije. Tega pooblaščenec niti ne zatrjuje. Pritožba je vložena po osebi, ki te pravice nima, zato jo je višje sodišče zavrglo.
neupravičena obogatitev – plačilo preživnine – preplačilo preživnine – pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin – nadomestilo preživnine – vrstni red poplačila
Nadomestilo preživnine se zmanjša za znesek morebitne plačane preživnine. Prav na tej podlagi in ob upoštevanju izračunov v postopku angažiranega izvedenca ekonomske stroke je sodišče prve stopnje ob ugotavljanju višine obveznosti iz naslova neupravičene obogatitve (utemeljeno) upoštevalo višino s strani tožnika opravljenega „preplačila“ (torej tistih njegovih nakazil, ki so presegala stanje dolga iz naslova preživnin in stroškov zastopanja).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0015055
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - protipravnost - vzročna zveza
Tožnik je utrpel poškodbo na delu pri prvotoženi stranki zaradi nepravilne naložitve praznih palet, in sicer po lastni krivdi in pri aktivnosti, ki mu ni bila naložena. Tožnik namreč ni ravnal po navodilih delodajalca in je prazne palete naložil samovoljno in nepravilno. Način naložitve praznih palet je izbral sam, kljub navodilom, s katerimi je bil seznanjen. Prvotožena stranka je poskrbela za varno delo z rednim usposabljanjem, pisnimi navodili, varnostno opremo ter sistemom sledenja in vodenja voznega parka. Poleg tega je imela prvo tožena stranka izpolnjene vse zakonite pogoje za varno delo tožnika. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru nista podani protipravnosti in vzročne zveze, kot elementa odškodninske odgovornosti. Zato ni podana odškodninska odgovornost prvotožene stranke za tožniku nastalo nezgodo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. ZJU člen 93, 94. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3, 259, 259/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zloraba uradnega položaja - ponareditev ali uničenje uradne listine
Tožena stranka je tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je v času odrejenega čakanja na domu izdelal listino, ki je videti kot soglasje z oznakami občine, s katero je določeni družbi dovolil sečnjo oziroma podiranje dreves na parcelah v lasti in solasti tožene stranke. Tožniku v odrejenem času čakanja na delo nadrejene osebe niso dale nobenih navodil za izdajanje upravnih odločb iz njegove pristojnosti. Poleg tega je tožnik je na listini uporabil skeniran lastnoročni podpis takratnega direktorja občinske uprave, s čimer naj bi ga ponaredil. Sodišče prve stopnje je nepravilno presodilo, da so izpolnjeni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1, saj je subjektivni znak kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1 direktni naklep, v obravnavani zadevi pa pri tožniku do sedaj še ni bil ugotovljen. Sodišče se ni opredelilo do vseh znakov kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena KZ-1, ne do tožnikovih navedb, da sebi ali komu drugemu ni pridobil kakšne nepremoženjske ali premoženjske koristi ali prizadejal škode. Poleg tega je preuranjen zaključek sodišča, da tožnik ni imel soglasja direktorja za splošno (generalno) uporabo njegovega skeniranega podpisa v času njegove odsotnosti in je zato preuranjeno zaključilo, da ima kršitev, ki se očita tožniku, vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine po prvem odstavku 259. člena KZ-1. Sodišče se tudi ni opredelilo do izpovedi prič, ki sta izpovedali, da so pri toženi stranki uporabljali skenirane podpise. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
USTAVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053507
URS člen 23. ZIZ člen 24, 24/1, 71, 71/1. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
pravica do sodnega varstva - načelo stroge formalne legalitete - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - prenos terjatve - dovolitev izvršbe na predlog drugega upnika - javna ali po zakonu overjena listina - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - odlog izvršbe na predlog dolžnika - potek časa, za katerega je bil dovoljen odlog - pravni interes za pritožbo
Glede na to, da je upnik predlog za izvršbo vložil na podlagi izvršilnega naslova, v katerem ni označen kot stranka, pritožbeno sodišče pogoja, ki ga za dovolitev izvršbe na njegov predlog določa prvi odstavek 24. člena ZIZ, ne ocenjuje kot nesorazmernega. Če želi upnik s takšnim izvršilnim naslovom uvesti postopek izvršbe zoper dolžnika in poseči na njegovo premoženje, je prav, da je za dokazovanje prehoda terjatve, ki je bila predhodno ugotovljena v pravdnem postopku v korist druge osebe, zahtevana strožja obličnost. Takšni ureditvi nenazadnje tudi ob upoštevanju dejstva, da je ZIZ v razmerju do OZ, ki sicer ureja odstop terjatve s pogodbo, specialnejši predpis, ni mogoče očitati neskladnosti z Ustavo.
Vendar pa je treba upoštevati, da je bila izvršba odložena do pravnomočnosti sklepa o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, ta rok pa je s predhodno sprejeto odločitvijo pritožbenega sodišča (glej točko I. izreka tega sklepa) že potekel. Tudi če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to upniku ne bi moglo prinesti konkretne in neposredne pravne koristi, saj je čas, za katerega je bila izvršba odložena, do trenutka odločanja o pritožbi proti sklepu o odlogu že potekel.
Sklep, s katerim sodišče prve stopnje napoveduje, kako namerava v bodoče voditi postopek, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega samostojna pritožba ni dovoljena.
spor majhne vrednosti - navajanje trditev in predlaganje dokazov po vložitvi predloga za izvršbo in ugovora
Sprejemljivo je le tako tolmačenje zakonskih določb (tudi s pomočjo argumenta teleološke redukcije), ki daje tožeči in toženi stranki pravico, da po vložitvi predloga za izvršbo in ugovora v eni vlogi navajata dejstva in predlagata dokaze, nato pa lahko vsaka stranka vloži še po eno pripravljalno vlogo, s katero odgovarja na navedbe nasprotne stranke.
Sodišče prve stopnje je ugotovitev, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen tudi v mesecu juliju 2013, sprejelo na podlagi zmotnega stališča, da ni pomembno, če je tožena stranka tožnika formalno prej razporedila v neko svoje drugo podjetje, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s toženo stranko in da ni ves čas razpolagal s pogodbo o zaposlitvi. Tožnik zatrjuje, da je delo ves čas opravljal na delovišču, pogodbo o zaposlitvi pa je imel za obdobje do 30. 4. 2013 sklenjeno s toženo stranko, v obdobju od 1. 5. 2013 do 31. 8. 2013 pa z družbo B. d.o.o.. Gre za dvoje različnih pravnih subjektov, dejstvo, da naj bi bila zakonita zastopnica te družbe zakonska partnerica tožene stranke, pa tega ne spremeni. Dejstvo je, da tožnik od 1. 5. 2013 ni bil več zaposlen pri toženi stranki in da je delo ves čas opravljal pri tretjem subjektu. Tako je utemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da tožnik od 30. 4. 2013 dalje ni bil več zaposlen pri toženi stranki. Zato mu plače za mesec julij 2013 ni dolžna obračunati in izplačati tožena stranka, pač pa tedanji delodajalec, to je družba B. d.o.o., ki pa ni stranka tega individualnega delovnega spora. Zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije tožene stranke je bilo treba sodbo v izpodbijanem delu spremeniti tako, da se zahtevek za obračun in plačilo plače za julij 2013 zavrne.