Zaveza tožene stranke po Pogodbi AT-3024 ustvarja medsebojne pravice in obveznosti za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi podatkov dobavitelja (tožeča stranka) zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj in velja tudi za merilna mesta objektov, ki jih upravnik prevzame v upravljanje po sklenitvi te pogodbe.
Priznanih dejstev ni treba dokazovati, tožena stranka pa je v pripravljalni vlogi z dne 22. 7. 2013 priznala, da je ostala (izključni) upravnik stavbe, kjer se nahaja merilno mesto 3/450.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077089
ZIL-1 člen 18, 121, 121/1, 121/1-a. Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) člen 53, 53-c, 54, 54/5. ZPP člen 243.
pravice iz patenta – patent za drugačno medicinsko uporabo – izjeme glede možnosti patentiranja – novost – posredna kršitev patenta – tožba zaradi kršitve pravic – sklepčnost tožbe – zaslišanje izvedenca – zavarovanje postopka – zavarovanje produkta – posredna in neposredna kršitev patenta
Z ureditvijo posredne kršitve patenta je položaj imetnika patenta olajšan, saj zakoni, ki takšne določbe vsebujejo, kot kršitveno ravnanje izrecno urejajo tudi ravnanja, ki so zgolj posredno (preko tretjih oseb ali na drug način) usmerjena v uporabo izuma, ki je predmet patentnega varstva. Ko je sodišče prve stopnje z razlagalnimi metodami utemeljevalo obstoj posrednih kršitev, je torej izhajalo iz pravilnega izhodišča, ki je v korist imetnika patenta, to je, da na podlagi 18. člena ZIL-1 ni izključena protipravnost tudi v primeru posredne kršitve patenta.
Iz izvedenih dokazov prvostopenjskega sodišča ni mogoče sklepati, da sta toženki na omenjenem kongresu zdravilo predstavljali predvsem zdravnikom, ki se ukvarjajo izključno z zdravljenjem GIST. Seznanitev teh zdravnikom z novim zdravilom, ki vsebuje učinkovino imatinib, ob hkratni seznanitvi s patentno zaščito v korist tožeče stranke, ne pomeni kršitvenega ravnanja, glede na to, da tožeča stranka ni dokazala usmerjenega ravnanja toženk h kršitvi tega patenta.
Če uveljavljeni režim predpisovanja in izdajanja zdravil omogoča, da se za zdravljenje GIST (kar je predmet patentne zaščite) izda tudi drugo zdravilo z vsebnostjo učinkovine imatilib, predstavlja to sicer resno nevarnost za izvotlitev zavarovanega položaja tožeče stranke. Vendar se pritožbenemu sodišču v kontekstu te pravde ni potrebno opredeljevati do vprašanja, ali bi v takem primeru lahko šlo za kršitevno ravnanje tretjega, ki je posegel v položaj tožeče stranke, oziroma ali je mogoče podana druga vrsta protipravnosti, ki onemogoča tožeči stranki dejansko učinkovitost monopola, ki ga ji zagotavlja patentna zaščita.
spor med dediči - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - prejem darila - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Dedinja trdi, da je sodedič leta 1996 od zapustnice, ko je ta prodala njivo, prejel darilo v višini 2.000,00 DEM. Sodedič to zanika, kar pomeni, da so med dediči sporna dejstva o velikosti njegovega (sodedičevega) dednega deleža. V takem primeru ni mogoče izdati sklepa o dedovanju, temveč je treba zapuščinski postopek prekiniti in stranko, katere pravica je manj verjetna, napotiti na pravdo.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 104/2-2, 375, 375/3, 375/3-1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 15, 15/1, 15/2.
nagrada upravitelju – odmera in plačilo nagrade upravitelja – končno poročilo upravitelja – zamenjava upravitelja
Upravitelju gre zadnji del nagrade, ko predloži svoje končno poročilo. Upravitelj pridobi pravico zahtevati plačilo 90% nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, za preizkus terjatev in za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase takrat, ko je konkretno delo opravljeno, 10% vseh nadomestil pa takrat, ko upravitelj predloži svoje končno poročilo. Odmera in izplačilo preostalih 10% že odmerjenih nadomestil je torej vezana na izpolnitev odložnega pogoja – to je izdelavo končnega poročila. Pritožnik sam v pritožbi navaja, da tega poročila razrešeni upravitelj ni izdelal, torej mu tudi preostalih 10% od odmerjenih nadomestil ne gre. Pač pa gre plačilo za končno poročilo novemu upravitelju, ki je tako poročilo izdelal.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 61, 71, 71/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve – zdravljenje v psihiatrični bolnišnici – pridržanje v psihiatrični bolnišnici – zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – pravica do osebne svobode – pravica do varstva duševne integritete – pravica do prostovoljnega zdravljenja
Ugotovljeno bolezensko stanje lahko privede tudi do ponovnih nenadzorovanih groženj in tudi do nesposobnosti obvladovanja ravnanja, kar pomeni ogroženost drugih ljudi.
Namestitev na oddelku pod posebnim nadzorom je edina oblika bivanja in zdravljenja, s katero je udeleženčevo ogroženost mogoče eliminirati. Zdravljenje izven oddelka pod posebnim nadzorom ne pride v poštev, ker z drugimi oblikami pomoči in brez stalnega nadzora udeleženčeve nevarnosti, zlasti samemu sebi, ni mogoče odvrniti. Zaradi njegovega pomanjkljivega uvida v naravo bolezni bi bil njegovo zdravje v okolju, kjer stalnega nadzora ne bi imel, ogroženo.
ZZ člen 1, 1/2, 8, 9. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 76, 76/1, 78. ZSReg člen 29, 30, 30/1, 40, 40/1, 40/1-1.
zavod – vpis spremembe ustanovitelja – soglasje vseh ustanoviteljev
Zavodi so organizacije, katerih primarni cilj ni opravljanje dejavnosti zaradi pridobivanja dobička, zaradi česar z ustanovitvijo zavoda ustanovitelji ne zasledujejo premoženjskega cilja, pač pa je njihov cilj uresničevanje drugih skupnih in osebnih interesov. Zato je za zasebni zavod (če so ustanovitelji fizične ali pravne osebe zasebnega prava), poudarjena personalistična povezava ustanoviteljev zavoda. Tudi to je eden od razlogov za stališče, da morajo s spremembo akta o ustanovitvi (kar je tudi sprememba ustanovitelja zavoda) soglašati vsi ustanovitelji zavoda.
Predlagatelj vpisa spremembe ustanoviteljev bi moral predlaganemu vpisu priložiti tudi ustrezno listino o spremembi akta o ustanovitvi, iz katere bi nedvoumno izhajala soglasna volja vseh ustanoviteljev za spremembo akta o ustanovitvi. Zato za predlagani vpis ne zadostuje zgolj predložitev pogodbe o prenosu ustanoviteljskih pravic in ustanoviteljskega deleža, sklenjene med izstopajočim ustanoviteljem in novimi vstopajočimi ustanovitelji, brez izkazanega soglasja preostalih ustanoviteljev zavoda za spremembo akta o ustanovitvi.
postopek osebnega stečaja - namen vodenja postopka osebnega stečaja - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - podatki iz kazenske evidence - ovire za odpust obveznosti - ni premoženja - pomanjkanje pravnega interesa za vodenje postopka
Za presojo obstoja ovir za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP niso pomembna le dolžnikova ravnanja znotraj Republike Slovenije, temveč tudi izven nje.
Ker kaznivo dejanje velike tatvine nedvomno predstavlja kaznivo dejanje proti premoženju, pogoji za izbris sodbe pa še niso izpolnjeni, in ker dolžnik tudi nima premoženja, iz katerega bi se upniki lahko vsaj delno poplačali, namena izvedbe postopka osebnega stečaja ne bi bilo mogoče doseči, zaradi česar se predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavrže.
dobava električne energije - etažni lastniki - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - sklepanje poslov s tretjimi osebami - upravnik - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - plačilo dobaviteljem - plačnik - pogodba z dobaviteljem - razlaga pogodb - razlaga spornih določil - obveznosti upravnika - sprememba upravnika
Zaveza tožene stranke po pogodbi ustvarja medsebojne pravice in obveznosti za tiste račune in merilna mesta objektov, s katerimi upravlja upravnik (tožena stranka), ki je v bazi podatkov dobavitelja (tožeča stranka) zaveden kot plačnik, ter jim električno energijo in dostop do omrežja zagotavlja dobavitelj in velja tudi za merilna mesta objektov, ki jih upravnik prevzame v upravljanje po sklenitvi te pogodbe.
spor majhne vrednosti – izdaja sodbe brez izvedbe naroka – plačilo komunalnih storitev
V skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP lahko izda sodišče sodbo brez izvedbe naroka tudi v primeru, če je dejansko stanje med strankama sporno. To lahko stori, 1) če je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov in 2) če nobena stranka izvedbe naroka ne zahteva.
Tožnica je tožencu le v primeru dejanskega izvajanja storitev (to je prihoda na odjemno mesto z namenom odvoza odpadkov, čeprav jih toženec ni pripravil) upravičena zaračunavati odvoz smeti oziroma storitve v zvezi s tem. Ker je toženec izrecno ugovarjal, da bi tožnica storitve izvajala, je tožnica tista, ki v zvezi s tem nosi trditveno (in dokazno) breme.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi kršitve osebnega dostojanstva – poseg v spolno nedotakljivost in osebno dostojanstvo – enotna odškodnina
Toženec je s kaznivim dejanjem, ki ga je zagrešil nad tožnico, protipravno posegel v njeno spolno nedotakljivost in s tem na poseben način prizadel njeno dostojanstvo. Po 181. členu OZ gre za posebno obliko nepremoženjske škode. Za duševno trpljenje, ki je posledica takšnega posega, sodišče praviloma prisodi enotno odškodnino, ki pa ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike pravno priznanih nepremoženjskih škod po 179. in 182. členu OZ (npr. zaradi posega v čast in ugled, telesnih bolečin, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali skaženosti), če se je takšna škoda pojavila v posebej izraziti obliki, poleg duševnih bolečin zaradi kršitve dostojanstva.
pravočasnost vloge – vročitev s fikcijo – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje – revizija zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje – nedovoljena revizija – zavrženje revizije
Zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje revizija ni dovoljena.
Tožnik kot strokovnjak je vsekakor vedel ali bi vsaj moral vedeti, da je že za pridobitev gradbenega dovoljenja treba projektirati tudi zaklonišča.
Za kakršnakoli dodatna ali več dela je bilo treba skleniti pisno pogodbo. Pisnost dogovorov sta (ob tem, da je taka obličnost zahtevana že v Zakonu o javnih financah in v Zakonu o javnem naročanju, na kar je opozorilo že sodišče prve stopnje) pogodbeni stranki sami določili kot pogoj za veljavnost dogovora.
podlage odškodninske odgovornosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zamuda – začetek teka zamudnih obresti
Drugotožena stranka do vložitve tožbe zahtevka s strani tožeče stranke ni prejela, tako niti ni mogla priti v zamudo. Tožba je bila drugotoženi stranki vročena 22. 5. 2009, zato je drugotožena stranka lahko šele s 23. 5. 2009 prišla v zamudo.
soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka - rezervirana sredstva - davčni dolg
Gre le za rezervacijo sredstev za poplačilo terjatve takega upnika, ki bi znova nastala, ker bi bilo izpodbito pravno dejanje, na podlagi katerega je bila poplačana, torej za terjatev, povezano z odložnim pogojem. Ne gre pa za obveznost rezervacije sredstev za primer, da bi upnik uspel doseči razveljavitev pravnomočnih sodb in zavrnitev zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Ob dejstvu, da je pritožnikova dolžnost vračila prejetega v stečajno maso ugotovljena s pravnomočno sodbo, preverjeno tudi z izrednim pravnim sredstvom revizije, pa ni mogoče upoštevati njegovih trditev glede možnosti vračila plačanega zneska. Gre le za neko hipotetično terjatev, katere verjetnost ni izkazana niti v najmanjšem možnem delu.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070035
OZ člen 51, 51/2, 56, 56/1, 299, 299/2. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/5, 238, 238/1, 238/2.
insolventnost – zapadlost terjatve – neizvedba dokazov – nedoločen rok izplačila – kreditna pogodba – pisna oblika – obličnost sprememb pogodbe – sprememba roka izpolnitve – odložni pogoj
Ker je za sklenitev kreditne pogodbe in njene spremembe predpisana pisna oblika, bi morala biti tudi sprememba roka izpolnitve dogovorjena v pisni obliki, saj gre za bistveno sestavino pogodbe. Če je namreč pogodba sklenjena v posebni obliki (na podlagi zakona ali po volji strank), velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo.
Od izpolnitve odložnega pogoja je odvisen čas izpolnitve dolžnikove obveznosti. Neizpolnitev tega pogoja ne more pomeniti, da lahko nasprotna stranka z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj nerazumno dolgo ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen.
Za obstoj položaja solventnosti ne zadostuje zgolj količina dolžnikovega premoženja; to premoženje mora biti takšno, da omogoča poplačilo vseh dolgov ob zapadlosti.
postopek za plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odmera sodne takse – časovna veljavnost zakona
ZST-1 v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, pa vse do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Pred uveljavitvijo ZST-1 je veljal ZST. Za pravilno uporabo prava je ključna ugotovitev, kdaj je postopek v tej zadevi začel teči in ali je že pravnomočno zaključen.
ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0073708
OZ člen 942. ZPP člen 8, 254, 254/3. ZOdvT tarifna številka 3500.
kasko zavarovanje – izplačilo zavarovalnine – ničnost določil o izgubi pravice – obvestitev policije – pomanjkljiva dokazna ocena – neobstoj vzročne zveze – izvedensko mnenje – nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca – postavitev novega izvedenca – odvetniška tarifa – tarifna številka 3500 – pooblastilo za zastopanje stranke omejeno na en narok – nagrada za postopek
Okoliščina, da tožeča stranka po škodnem dogodku ni poklicala policije, glede na določbo 942. člena OZ, sama po sebi ne more biti razlog za odklonitev izplačila zavarovalnine.
zavrženje pritožbe – pritožba vložena po pooblaščencu – pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik – pooblaščenec, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita – vsebina pritožbe – podpis pritožnika – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Na sporni pritožbi je res navedeno, da jo vlaga tožnik. Vendar tožnik pritožbe ni podpisal, pa bi jo v skladu s 4. točko 335. člena ZPP moral. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, bi moralo sodišče nepopolno pritožbo zavreči. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pritožbo podpisala A. A., je v korist pritožnika štelo, da je pritožba vložena po pooblaščenki. Zato ga je pozvalo, naj izkaže, ali ima ta opravljen pravniški državni izpit. Ker tega ni izkazal, je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo.
Prevzem dolga z garantnim pismom oziroma s poroštveno izjavo ne pomeni vstopa v vse, tudi procesne dogovore, vsebovane v glavni pogodbi. Besedilo poroštvenih izjav tožencev se povsem jasno omejuje zgolj na prevzem obveznosti plačila. S poroštveno izjavo torej toženca nista vstopila v dogovor o arbitraži.