postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - primerna dolžina preizkusne dobe - dolžnost preživljanja mladoletnih in polnoletnih otrok - trditvena podlaga - redno šolanje
Dolžnica je v predlogu za odpust obveznosti sicer zatrjevala, da naj bi bila dolžna preživljati tri sinove, enega mladoletnega in dva polnoletna, ki se še vedno šolata. V kasnejši vlogi pa je trditve v tej smeri spremenila, saj je zatrjevala, da je eden od polnoletnih otrok zaposlen, drugi polnoletni otrok pa je brezposeln. Ob tako spremenjenih navedbah dolžnice je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da ima dolžnica dolžnost preživljanja le enega mladoletnega otroka, saj pritožnica za polnoletnega otroka ni zatrjevala, da se redno šola. Okoliščina, da je polnoletni otrok brezposeln in živi v skupnem gospodinjstvu z dolžnico, je mogoče upoštevati le kot enega od elementov socialnih razmer, v katerih živi dolžnica.
ZFPPIPP člen 11, 11/2, 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(1), 231, 231-3. ZPP člen 356, 362, 362/1.
izpodbijanje domneve insolventnosti - dokazni standard za ugotavljanje insolventnosti - verjetnost - procesna legitimacija - insolventnost - domnevna baza - kratkoročna plačilna sposobnost - dolgoročna plačilna sposobnost - neupoštevanje napotkov pritožbenega sodišča
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da se je sodišče do terjatve pritožnika do dolžnika opredeljevalo zgolj v okviru presoje procesne legitimacije, kjer je ugotovilo, da je s stopnjo verjetnosti (ki v skladu s 3. točko 231. člena ZFPPIPP za obstoj legitimacije zadostuje) ugotovilo obstoj terjatve upnika. Ko pa je presojalo obstoj insolventnosti (o katerem bi moralo sklepati s standardom prepričanja), pa je sicer pravilno ugotovilo, da zgolj na podlagi verjetno izkazane terjatve ni mogoče sklepati, da je dolžnik insolventen. Vendar bi bilo na neizkazano insolventnost dolžnika mogoče sklepati v tem smislu zgolj na podlagi dokazne ocene, da iz ponujenih in izvedenih dokazov ni mogoče sklepati na obstoj terjatve upnika kot dejanske predpostavke insolventnosti na podlagi višjega dokaznega standarda od verjetnosti. Takšnega dokaznega zaključka sodišče prve stopnje ni naredilo, ker je očitno (zmotno) izhajalo iz predpostavke, da tudi glede presoje insolventnosti zadostuje s stopnjo verjetnosti izkazana terjatev upnika.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083284
SPZ člen 217, 223. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 8, 319, 337, 337/1, 343, 343/4.
stvarna služnost – ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti – služnost poti – osebno vozilo – kombinirano vozilo – prenehanje stvarne služnosti na podlagi zakona – posredna priča – vpis v zemljiško knjigo – nedovoljene pritožbene novote – določnost izreka – pravnomočnost – pravni interes za pritožbo
Ker gre pri priposestvovanju za originaren način nastanka stvarne služnosti, brez soglasja lastnika služeče nepremičnine, vpis v zemljiško knjigo za nastanek služnosti nima konstitutivnega pomena. Zato tudi izstavitev posebne zemljiškoknjižne listine za vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo ni potrebna.
Fizična delitev v konkretnem primeru ne pride v poštev. Ker predlagateljica tudi nima finančnih sredstev, da bi izplačala nasprotnega udeleženca, v konkretnem primeru pride v poštev le civilna delitev, to je prodaja nepremičnine in razdelitev kupnine med strankama.
motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – pravočasnost tožbe – motilno ravnanje – razlogi sklepa – pravica do izjave
Čas izvedbe motilnih ravnanj za določitev pravočasnosti tožbe ni (neposredno) pomemben, saj SPZ rok veže na subjektivno ugotovitev posestnika, da je do motenja prišlo in kdo je to motenje povzročil. Vendar lahko čas izvedbe motilnih dejanj v povezavi z drugimi dejstvi oziroma ugotovitvami sodišča vzpostavi dvom v zatrjevanje posestnika glede tega, kdaj je izvedel za motilna dejanja.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – duševne bolečine zaradi kršitve osebnega dostojanstva – poseg v spolno nedotakljivost in osebno dostojanstvo – enotna odškodnina
Toženec je s kaznivim dejanjem, ki ga je zagrešil nad tožnico, protipravno posegel v njeno spolno nedotakljivost in s tem na poseben način prizadel njeno dostojanstvo. Po 181. členu OZ gre za posebno obliko nepremoženjske škode. Za duševno trpljenje, ki je posledica takšnega posega, sodišče praviloma prisodi enotno odškodnino, ki pa ne izključuje denarne odškodnine za druge oblike pravno priznanih nepremoženjskih škod po 179. in 182. členu OZ (npr. zaradi posega v čast in ugled, telesnih bolečin, strahu in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali skaženosti), če se je takšna škoda pojavila v posebej izraziti obliki, poleg duševnih bolečin zaradi kršitve dostojanstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0083834
ZPP člen 154. ZFPPIPP člen 261, 261/4, 261/5. ZOdvT tarifna številka 3100.
stroški postopka - načelo uspeha - prijava terjatve v stečajnem postopku - pobot terjatev - obvestilo o pobotu - odvetniški stroški - nagrada za postopek - pravica odvetnika do nagrade
Sodišče prve stopnje je pravilno naložilo stroške stranki po načelu uspeha. Res je tožena stranka (upnik) o nastalem pobotu, s katerim je nasprotovala utemeljenosti zahtevka tožeče stranke (dolžnik) v tem sporu, tožečo stranko obvestila šele tekom pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje in še to po preteku trimesečnega roka iz 261. člena ZFPPIPP, vendar je tožeča stranka kljub uveljavljanemu pobotu še vedno vztrajala pri tožbenem zahtevku, zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je stroške naložilo njej, pravilna.
Odvetniška nagrada za postopek nastane že s sprejemom pooblastila za vložitev tožbe ali druge vloge, zato je pooblaščenec do nagrade upravičen, četudi ni vložil nobene pripravljalne vloge.
Zavarovalnica je dolžna plačati provizijo le, če je o tem sklenjena pogodba med zavarovalnim posrednikom in zavarovalnico, ki pa je bila, kot je pravilno ugotovilo prvostopenjsko sodišče, veljavno odpovedana in je prenehala veljati.
Ni prav nobene podlage za sklepanje, da obstaja neposredna zahteva zavarovalnega posrednika do zavarovalnice za plačilo provizije
Načelo kontradiktornosti (prvi odstavek 5. člena ZPP) je eno temeljnih načel pravdnega postopka, je neposreden izraz pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave RS. Pravica do kontradiktornega postopka strankam zagotavlja, da se v postopku lahko opredelijo do vseh vprašanj, pomembnih za odločitev, ter da branijo svoje pravice in interese.
ZFPPIPP člen 104, 104/2, 104/2-2, 375, 375/3, 375/3-1. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 15, 15/1, 15/2.
nagrada upravitelju – odmera in plačilo nagrade upravitelja – končno poročilo upravitelja – zamenjava upravitelja
Upravitelju gre zadnji del nagrade, ko predloži svoje končno poročilo. Upravitelj pridobi pravico zahtevati plačilo 90% nadomestila za izdelavo otvoritvenega poročila, za preizkus terjatev in za unovčenje stečajne mase in razdelitev splošne ali posebne stečajne mase takrat, ko je konkretno delo opravljeno, 10% vseh nadomestil pa takrat, ko upravitelj predloži svoje končno poročilo. Odmera in izplačilo preostalih 10% že odmerjenih nadomestil je torej vezana na izpolnitev odložnega pogoja – to je izdelavo končnega poročila. Pritožnik sam v pritožbi navaja, da tega poročila razrešeni upravitelj ni izdelal, torej mu tudi preostalih 10% od odmerjenih nadomestil ne gre. Pač pa gre plačilo za končno poročilo novemu upravitelju, ki je tako poročilo izdelal.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0070035
OZ člen 51, 51/2, 56, 56/1, 299, 299/2. ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/1-1, 14/1-2, 14/5, 238, 238/1, 238/2.
insolventnost – zapadlost terjatve – neizvedba dokazov – nedoločen rok izplačila – kreditna pogodba – pisna oblika – obličnost sprememb pogodbe – sprememba roka izpolnitve – odložni pogoj
Ker je za sklenitev kreditne pogodbe in njene spremembe predpisana pisna oblika, bi morala biti tudi sprememba roka izpolnitve dogovorjena v pisni obliki, saj gre za bistveno sestavino pogodbe. Če je namreč pogodba sklenjena v posebni obliki (na podlagi zakona ali po volji strank), velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo.
Od izpolnitve odložnega pogoja je odvisen čas izpolnitve dolžnikove obveznosti. Neizpolnitev tega pogoja ne more pomeniti, da lahko nasprotna stranka z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj nerazumno dolgo ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen.
Za obstoj položaja solventnosti ne zadostuje zgolj količina dolžnikovega premoženja; to premoženje mora biti takšno, da omogoča poplačilo vseh dolgov ob zapadlosti.
soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka - rezervirana sredstva - davčni dolg
Gre le za rezervacijo sredstev za poplačilo terjatve takega upnika, ki bi znova nastala, ker bi bilo izpodbito pravno dejanje, na podlagi katerega je bila poplačana, torej za terjatev, povezano z odložnim pogojem. Ne gre pa za obveznost rezervacije sredstev za primer, da bi upnik uspel doseči razveljavitev pravnomočnih sodb in zavrnitev zahtevkov za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Ob dejstvu, da je pritožnikova dolžnost vračila prejetega v stečajno maso ugotovljena s pravnomočno sodbo, preverjeno tudi z izrednim pravnim sredstvom revizije, pa ni mogoče upoštevati njegovih trditev glede možnosti vračila plačanega zneska. Gre le za neko hipotetično terjatev, katere verjetnost ni izkazana niti v najmanjšem možnem delu.
podlage odškodninske odgovornosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – zamuda – začetek teka zamudnih obresti
Drugotožena stranka do vložitve tožbe zahtevka s strani tožeče stranke ni prejela, tako niti ni mogla priti v zamudo. Tožba je bila drugotoženi stranki vročena 22. 5. 2009, zato je drugotožena stranka lahko šele s 23. 5. 2009 prišla v zamudo.
izvršilni stroški - stroški upnika - potrebni stroški - izvršba na nepremičnino - narok za prodajo nepremičnine - pristop upnikovega pooblaščenca na narok za javno dražbo - smotrno dejanje upnika - naknadno ocenjevanje potrebnosti stroškov
Prodaja je eno od izvršilnih dejanj, brez katerega izvršbe na nepremičnino ni mogoče opraviti, zato pritožbeno sodišče pristop upnikove pooblaščenke na narok za javno dražbo za prodajo nepremičnine ocenjuje kot smotrno dejanje upnika za uveljavitev njegovega zahtevka, s tem povezane stroške pa kot za izvršbo potrebne stroške v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ.
Narok za javno dražbo za prodajo nepremičnine je obvezen, stroški pa nastanejo že s samim pristopom upnikovega pooblaščenca nanj in po presoji pritožbenega sodišča naknadno ocenjevanje potrebnosti stroškov v zvezi s pristopom upnikovega pooblaščenca na ta narok ni pravilno in ga pritožbeno sodišče, tudi iz že zgoraj navedenih razlogov, ne sprejema.
postopek za plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odmera sodne takse – časovna veljavnost zakona
ZST-1 v 39. členu določa, da se takse v postopkih, ki so začeli teči pred uveljavitvijo tega zakona, pa vse do pravnomočnega zaključka postopka, plačujejo po dosedanjih predpisih in po dosedanji tarifi. Pred uveljavitvijo ZST-1 je veljal ZST. Za pravilno uporabo prava je ključna ugotovitev, kdaj je postopek v tej zadevi začel teči in ali je že pravnomočno zaključen.
zavrženje pritožbe – pritožba vložena po pooblaščencu – pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik – pooblaščenec, ki nima opravljenega pravniškega državnega izpita – vsebina pritožbe – podpis pritožnika – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
Na sporni pritožbi je res navedeno, da jo vlaga tožnik. Vendar tožnik pritožbe ni podpisal, pa bi jo v skladu s 4. točko 335. člena ZPP moral. Ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, bi moralo sodišče nepopolno pritožbo zavreči. Ker pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pritožbo podpisala A. A., je v korist pritožnika štelo, da je pritožba vložena po pooblaščenki. Zato ga je pozvalo, naj izkaže, ali ima ta opravljen pravniški državni izpit. Ker tega ni izkazal, je sodišče prve stopnje pritožbo pravilno zavrglo.
Prevzem dolga z garantnim pismom oziroma s poroštveno izjavo ne pomeni vstopa v vse, tudi procesne dogovore, vsebovane v glavni pogodbi. Besedilo poroštvenih izjav tožencev se povsem jasno omejuje zgolj na prevzem obveznosti plačila. S poroštveno izjavo torej toženca nista vstopila v dogovor o arbitraži.
Tožnik kot strokovnjak je vsekakor vedel ali bi vsaj moral vedeti, da je že za pridobitev gradbenega dovoljenja treba projektirati tudi zaklonišča.
Za kakršnakoli dodatna ali več dela je bilo treba skleniti pisno pogodbo. Pisnost dogovorov sta (ob tem, da je taka obličnost zahtevana že v Zakonu o javnih financah in v Zakonu o javnem naročanju, na kar je opozorilo že sodišče prve stopnje) pogodbeni stranki sami določili kot pogoj za veljavnost dogovora.
pravočasnost vloge – vročitev s fikcijo – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje – revizija zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje – nedovoljena revizija – zavrženje revizije
Zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje revizija ni dovoljena.